Mussomeli: Sloveniji ni država tretjega sveta, kjer je položaj brezupen

Predsedniške volitve v ZDA so le še nekaj tednov stran. Kako bi opisali dosedanji potek volilne kampanje?

Ker sem zunaj države, nimam ravno dobrega pogleda. Vendar pa je kampanja zelo napeta in zelo obsežna za povprečnega Američana. Zelo veliko energije, strasti je vložene z obeh strani.

Kaj pa oba kandidata, demokratski predsednik Barack Obama in njegov republikanski izzivalec Mitt Romney? Kako bi ju opisali? Se smete opredeliti?

Ne morem izrekati osebnega mnenja, čeprav bom vsekakor volil in imam zelo močne osebne poglede. Vendar pa - oba imata različne prednosti. Trenutni predsednik ima vedno določeno prednost, še posebej glede zunanjih zadev. Pozna svetovne voditelje, ve, katera so pereča vprašanja, ve, kje so skrite pasti. Na drugi strani pa ima tudi Romney svoje prednosti. Je poslovnež in razume gospodarstvo.

Ena od zanimivih zadev, ki povezujejo predsedniški kampanji v ZDA in Sloveniji, je, da se misli, da ljudje volijo glede na to, kaj je najbolje zanje. Ljudje ne gledajo na zadeve samo z ekonomskega vidika. Odločajo se bolj čustveno kot finančno. Torej vprašanja, kot so splav, priseljevanje, ali pa tu v Sloveniji zgodovinske delitve, po mojem mnenju precej bolj vplivajo na odločitve volivcev kot to, koliko denarja bodo služili. V ZDA bodo volitve zelo tesne.

Kakšno je splošno vzdušje v ZDA? Koliko je Obama v očeh Američanov odgovoren za sedanje razmere v ZDA in svetu?

Menim, da so mnogi Američani nepošteni do predsednika, ne glede na moje poglede, kdo naj bi bil predsednik. Gospodarske težave, s katerimi se je moral Obama soočiti, izvirajo iz časa pred njegovo izvolitvijo leta 2008. Gre za zelo težke probleme, skoraj nerešljive. In ZDA jih ne morejo rešiti same.

A pričakovanja ob njegovi izvolitvi so bila visoka ...

Res je. Bil je prvi Afroameričan, ni bil tipičen politik, že precej prej je nasprotoval vojni v Iraku in vse te stvari so vzbujale veliko upanja med različnimi deli ameriške družbe. Vendar so bila pričakovanja tako visoka, da je moralo priti do določenega razočaranja. Dobil je veliko glasov, ker so ljudje mislili, da je superman, svetnik. In ko se je izkazalo, da ne more tako lahko rešiti gospodarskih težav ali pa težav na Bližnjem vzhodu, so ljudje doživeli razočaranje.

Nobelova nagrada za mir je že dober primer tega. In to zdaj v ZDA povzroča še večje delitve. Imam pet bratov in sester. Trije se nagibajo na desno in trije na levo. In zdaj na primer sploh ne govorimo med seboj ... (smeh) ... Postalo je zelo napeto, stresno in na obeh straneh so zelo močna prepričanja glede tega, kaj je narobe v ZDA. Veste, gre za šest ljudi, ki se imamo običajno radi. Zdaj pa ena stran meni, da je Obama krepko zamočil, druga pa, da je bil glede na okoliščine herojski.

V kampanji so doslej prevladovala gospodarska vprašanja. Bodo po vašem mnenju odločilna?

Mislim, da ne. Predvsem brezposelni bodo zagotovo nezadovoljni. A po mojem mnenju bodo odločilni dejavnik čustvena, skoraj simbolna vprašanja. Ljudje ne bodo volili Obame, ker je Afroameričan ali zaradi njegovih liberalnih stališč do splava, ne bodo volili Romneyja, ker je mormon ali ker si želi povečati obrambni proračun.

Vprašanja, ki bodo najbolj vplivala na ljudi, so moralne narave. Morda se motim, a ljudje se predvsem sprašujejo, ali gre za dobrega človeka. Ne, ali me bo naredil bogatejšega, ampak ali mu lahko zaupam. In tako po mojem mnenju voli večina ljudi, ne le Američani.

Pričakujete spremembe v ameriški gospodarski politiki v primeru Romneyjeve zmage?

Večina olajšav za bogate je v veljavi še iz časa administracije Georgea Busha. Zato pričakujem, da bodo ostale. In to bo še povečalo proračunski primanjkljaj. Razen če ne bo prišlo do dramatičnih rezov v državni porabi. Težko si je zamišljati - ne glede na to, kdo bo predsednik - da ne bo prišlo do znatnega zvišanja davkov in hkrati znatnega zmanjšanja porabe.

V tem smislu nisem prepričan, da sta si kandidata povsem na jasnem. Proračunski primanjkljaji so se v zadnjih petih, šestih letih zelo napihnili. Ne moreš zgolj nižati davkov in upati, da bo gospodarstvo raslo. In ne moreš zgolj zmanjševati porabe. Pošteno povedano, mislim, da ne bo velikih sprememb, ne glede na to, kdo bo predsednik.

Lahko pa bi bilo drugače pri zunanji politiki. Romney bi kot predsednik lahko imel agresivnejšo zunanjo politiko. Obama se je zadnja štiri leta trudil, da bi bil bolj spravljiv, da bi bolj sodeloval z mednarodno skupnostjo. Mislim pa, da bo pri Romneyju, če bo predsednik, odvisno predvsem od tega, kdo bodo njegovi svetovalci. Tudi Bush si po mojem mnenju ni mislil, da bo unilateralist, a svetovalci so mu svetovali določene stvari, on pa jih je poslušal.

Zanimivo je, da Romneyju nekateri zunanjepolitični spodrsljaji v kampanji niso povzročili resnejše škode.

Ne pri ameriški javnosti, ki je zelo usmerjena v domačo politiko. Le če bi šlo za velika zunanjepolitična vprašanja, na primer talce v Iranu, potem bi se tu lahko izgubile volitve. Na splošno pa zunanjepolitična stališča ne bodo spremenila mnenja ljudi. Večina volivcev v ZDA je žal neopravičljivo ravnodušnih do zunanjepolitičnih vprašanj.

Kaj pa politika do Bližnjega vzhoda? Romney je tu zelo kritičen.

Res je. Na Obamo letijo številne upravičene kritike, a glede Bližnjega vzhoda ne bi smele. Zadnji dve leti sta bili izjemno zapleteni in težavni. Iskreno rečeno je Obama naredil praktično vse, kar je bilo treba. V Egiptu bi se zadeve lahko obrnile precej huje. Lahko bi prišlo do grozljivega pokola, pa ni. In ameriški predsednik si tu zasluži nekaj priznanja. V Libiji bi še vedno lahko imeli na oblasti Gadafija. In ena najbolj nepoštenih zadev je, da desnica Obami ne da priznanja za odstranitev Osame bin Ladna. To je Bush večkrat poskušal, a mu je spodletelo.

Kaj pa močna stališča Romneyja do Sirije in Irana? Nas čaka nova vojna, če zmaga?

Težko je vedeti, kdaj je kaj politična retorika. Mislim, da Američani niso pripravljeni na še eno vojno, pa četudi samo na letalske napade. Obama je bil po mojem mnenju zelo preudaren in razumen pri reševanju iranskega jedrskega vprašanja, ne da bi se mu bilo treba zateči k nasilju.

Menim, da tudi naši zavezniki ne bi zdaj podprli tega. Morda, če bi v Iranu videli res veliko grožnjo, a če bo Romney kot predsednik naredil v Iranu nekaj enostransko, bo to povzročilo mednarodno krizo. V predsedniški kampanji se reče marsikaj. Ko pa bo prišlo do odločitve, bodo morali skrbno preučiti, kaj je v najboljšem interesu ZDA. In tedaj po mojem mnenju ne bo velike razlike med njima.

Obama se na prvem televizijskem soočenju presenetljivo ni odrezal. Kako pomembna pa bodo naslednja soočenja?

Mislim, da zelo. Tako kot v Sloveniji so tudi Američani razdeljeni - 45 odstotkov jih bo glasovalo za Romneya, ne glede na karkoli, in 45 odstotkov jih bo v vsakem primeru glasovalo za Obamo. Vmes pa imamo deset odstotkov neodločenih. Ti niso pravi "verniki". Ne mislijo, da je Obama enkraten, in tega ne mislijo niti za Romneyja. Soočenja bodo priložnost zanje, da resnično ocenijo, kdo bi bil boljši voditelj. In žal videz pomeni veliko. Ne bi smelo biti tako, a je.

Če potegneva še vzporednice s slovenskimi predsedniškimi volitvami. Kako jih vidite?

Tudi v tem primeru ne morem reči, kdo naj bi bil predsednik, a v obeh državah bi bilo dobro, da bi imeli predsednika, ki bi bil sposoben premostiti velike razlike med desnico in levico. Nekoga, ki ga lahko spoštujejo in mu zaupajo oboji. Vsi trije kandidati si to želijo, zdaj pa so na vrsti Slovenci, da se odločijo, kateri je najboljši, da - če že ne konča, pa vsaj omili to razdeljenost. Tega bi si močno želel tudi za ZDA, a bo zelo težko. V obeh državah.

Kako pa gledate na reševanje finančne in gospodarske krize v Sloveniji?

Slovenija in ZDA sta pravzaprav v privilegiranem položaju. V bistvu nimata resnih gospodarskih težav. Imata ekonomske težave, ki so politične. Če bi ZDA imele politično voljo, bi svoje težave lahko rešile brez ustvarjanja revščine, lakote in uničevanja gospodarstva.

Podobno je v Sloveniji; to ni neka država tretjega sveta, kjer je položaj brezupen. Vse, kar potrebuje, je politična volja. Če bi vaši politični voditelji sodelovali, bi bilo ... (tleskne s prsti) ... no, ne bi bilo ravno tako enostavno, ampak slovenski gospodarski problemi so problemi zato, ker ni politične volje, da bi jih rešili.

Bo Slovenija potrebovala tujo pomoč, da se izkoplje iz težav?

V tem trenutku ne. Vendar pa jo bo, če se bo tako nadaljevalo. Če se bodo reforme uresničile v naslednjih štirih do šestih mesecih, potem ne bo nobenih težav in nobene potrebe po zunanji pomoči.