Katar je neizmerno bogata država na Arabskem polotoku, ki se razteza v Perzijski zaliv. Katarci se zavedajo, da njihove zaloge nafte in zemeljskega plina niso večne, zato vlagajo po vsem svetu v najrazličnejša podjetja. Leta 2015 so se zanimali celo za državni slovenski Telekom.
Zanimalo jih je, ali je na prodaj grad Otočec, v okolici Ljubljane so želeli graditi turistične komplekse. To so dejstva, ki so jih člani absolutistične vladarske družine v Dohi povedali piscu teh vrstic. Iz vsega ni bilo nič. So pa kasneje izdatno financirali gradnjo džamije, ki je danes v Ljubljani odprla svoja vrata.
Zato je bilo razumljivo, da nas je zanimalo, ali so Katarci že izstavili račun za 28 milijonov evrov, koliko so prispevali za ta 34 milijonov evrov vreden projekt. Zanimalo nas je, če so nemara muftiju predstavili kakšne projekte, za katere bi lahko lobiral v Sloveniji ali Ljubljani. Ne pozabimo, da je bil glavni tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić ljubljanski mestni svetnik na Jankovićevi listi.
Grabus kot Pedro Opeka?
Muftija Nedžada Grabusa je vprašanje očitno razburilo. Namesto preprostega ne, je začel odgovor z vprašanjem: »Ali bi tako vprašanje zastavili gospodu Pedru Opeki, ki dela na Madagaskarju in ki mu izdatno pomagamo tudi iz Slovenije?«
Grabus je nadaljeval s poučevanjem novinarjev, da ne smemo »vpeljevati različnih standardov v eni demokratični družbi.« Nato pa pojasnil, da so naredili projekt, za katerega so se dogovorili na uradnem obisku nekdanjega katarskega emirja v Sloveniji. »Vse kar smo delali, smo delali z odgovornimi ljudmi iz Slovenije. Oni so pritrdili temu projektu in jaz mislim, da tukaj, kar se tiče islamske skupnosti nas ni nič drugega zanimalo in nas tudi ne bo zanimalo v prihodnje.«
Poudaril pa je, da mu je nekdanji katarski emir iz dinastije Al Thani dejal, da Katarcev ne zanima nič drugega kot to, da je Grabus in islamska skupnost »odgovorna pri svojem delu«. In Mufti poudari, da so delali odgovorno, da je bilo delo skrbno nadzorovano in v skladu z zakonodajo.
Ob tem pa je še enkrat dodal: »Ta mistifikacija, ki je bila okrog tega, je nepotrebna. Lahko navajam tudi druge primere, samo vprašal sem vas, ali bi tak odnos bil tudi do Pedra Opeke, ki dela isto zadevo kot mufti v Sloveniji. Samo v dveh različnih državah. Enako smo delali za ljudi, enako smo delali za reveže, enako smo delali, da bi določene skupnosti dobile javnost in vidnost in da bi dobile tudi spoštovanje.«
Naš odgovor je bil, da če bi Pedro Opeka deloval na slovenskem in če bi dobival milijonske donacije, bi tudi njega zagotovo vprašali ali njegovi botri zahtevajo kakšno vračilo oziroma v kakšni obliki.
Džamija je kot slovita Sagrada Familia v Barceloni
Mufti pa se včeraj ni primerjal samo s Pedrom Opeko, ki je na Madagaskarju zgradil vsaj 18 vasi, ustvaril 3600 služb, ter pomagal vsaj začasno okoli milijonu ljudem, ki so živeli brez vsega. Ljubljansko džamijo je Grabus primerjal s slovito Sagrado Familio, baziliko v Barceloni, ki jo je zasnoval priznani arhitekt Antonio Gaudi.
Grabus je namreč pojasnil, da bo vstop za nemuslimane v ljubljansko džamijo prost še do septembra, po septembru pa bodo začeli zaračunavat vstopnino, kot to počnejo v Sagradi Familiji. Tu lahko pojasnimo še to, da se Sagrada familia gradi po večini iz vstopnin, zato ne čudi, da gradnja traja od leta 1882. S katarskimi milijoni, bi bržkone tudi ta katalonska znamenitost že zdavnaj stala.