Emirat Katar je nakazal še 10,8 milijona evrov za dokončanje džamije v Ljubljani

Pred dobrim letom in pol so morali v Islamski skupnosti v Sloveniji zaradi premalo denarja ustaviti dela na nastajajočem objektu Islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani. Muftiju Grabusu in njegovi ožji ekipi je v tem času uspelo oblasti v Katarju prepričati, da ob že doniranih 15 milijonih evrov, s katerimi so zaključili prvo fazo gradnje, prispevajo še 10,8 milijona evrov, poroča Večer.

Grabus je za časnik pojasnil, da bodo s tem denarjem zaključili projekt, vendar brez opreme.

Kot izpostavlja Večer, se je vrednost projekta od začetka gradnje s prvotnih 15 milijonov evrov povečala na približno 22 milijonov evrov. Celotna investicija je vredna 35 milijonov evrov. Tudi zato po besedah Grabusa "še ni čas, da bi si oddahnili". Razlog, da je vrednost investicije tako narasla, je po pojasnilih Grabusa to, da se ob prvih informativnih pogovorih s projektanti, ki so jim navedli vrednost 15 milijonov evrov, niso zavedali, da v to ceno niso vključeni DDV, oprema in izdelava dokumentacije projekta.

Po njegovih pojasnilih so jim iz Katarja v tem letu nakazali še milijon evrov za dela na izolaciji in za izdelavo ploščadi, dodatnih 9,8 milijona evrov pa bodo nakazali, da bo glavni izvajalec, Gorenje projekt, končal drugo fazo izgradnje in da bodo poplačali tako inženiring kot nadzor, ki ga vodi Elea. Za opremo, ki ne vključuje kupole, mihraba - niše, ki kaže smer Meke, kamor so med molitvijo obrnjeni verniki - in mimbera - dela v džamiji, kjer se med pridigo nahaja imam -, pa bodo morali odšteti še 2,4 milijona evrov. Grabus verjame, da jim bo to ob pomoči vernikov uspelo, saj so ti že sedaj veliko prispevali.

Kot je pojasnil, so verniki v Sloveniji doslej prispevali skoraj štiri milijone, približno toliko tudi sorojaki Bošnjaki iz drugih držav.

Ponovno je zatrdil, da je donacija Katarja zgolj darilo. "Za samo gradnjo, upravljanje objekta in vse dejavnosti, ki se bodo odvijale v centru, je in bo pristojno in odgovorno izključno vodstvo Islamske skupnosti. Je pa res, da so nas ves čas gradnje centra poskušali določeni krogi blizu politiki pri našem delu diskreditirati. Ni mi jasno, zakaj osebe na državni ravni, v politiki, postavljajo vprašanja o smiselnosti džamije," je dodal Grabus.

Ocenil je, da vsi tisti, ki poskušajo diskreditirati njihovo delo, to počnejo z izključnim namenom pridobivanja javnega mnenja in s tem politične podpore zase, kar je "globalni problem muslimanov".

Glede možnosti, da bi Islamska skupnost ustanovila gimnazijo in študentski dom, o čemer se je v preteklosti že govorilo, je Grabus povedal, da so ugotovili, da bi težko upravljali gimnazijo, ki ne bi bila državno financirana, zato gimnazija ostaja le želja. Bi pa lažje izpeljali projekt dijaško-študentskega doma, a tudi zanj za zdaj ne more reči še nič več.