Čufer: Zaloge imamo dovolj do konca politične krize

Čufer je v pogovoru pred udeleženci 31. finančne konference, ki v organizaciji Ljubljanske borze in časnika Finance poteka v Portorožu, povedal, da imamo na voljo 4,3 milijarde evrov, kar zadošča za financiranje državnega proračuna kar globoko v naslednje leto.

Mislim, da bo vsaka politična kriza prej zaključena, je zato odgovoril na vprašanje, kako dolgo politično agonijo si lahko privošči Slovenija, preden se bomo spet začeli bati, ali bomo potrebovali tujo pomoč.

Se mu pa zdi trenutna politična negotovost omejevalen dejavnik na področju fiskalne konsolidacije. Še letos bomo namreč morali sprejeti še kakšen ukrep, če želimo prihodnje leto znižati javnofinančni primanjkljaj, kot načrtujemo, je pojasnil.

Letos se mu zdijo sicer razmere veliko bolj normalne in potrebe po spremembah sprejetega proračuna ne vidi - ne letošnjega in prav tako ne tistega za leto 2015. "Dodatne ukrepe je vedno dobro pripraviti, vendar ne rebalansa," je dejal.

S tem odgovorom je bil seveda takoj deležen novega vprašanja, ali se lahko bojimo še kakšnih novih davkov. "Z moje strani ne," je odgovoril. Na dodatno vprašanje, ali bi lahko nove davke uvedel njegov naslednik, pa je odvrnil, da je to odvisno od tega, kdo to bo.

Letos je primanjkljaj predviden v višini dobre milijarde evrov oz. 3,2 odstotka BDP, prihodnje leto ga namerava vlada znižati na 2,5 odstotka BDP. To pomeni primanjkljaj v višini 700 do 800 milijonov evrov, kar po Čuferjevih besedah ni tako zelo veliko. "Mislim, da ga lahko v nekaj letih pripeljemo do ničle," je dejal.

Zagotovil je, da se program privatizacije 15 podjetij, ki ga je lani sprejel DZ, izvaja po načrtih. Nič pa ni hotel govoriti o podjetjih, ki naj bi jih vlada vključila v naslednji paket za prodajo. S tem se bo namreč ukvarjal njegov naslednik.

Izplen od prodaje podjetij z obstoječega seznama je ocenil na približno eno milijardo evrov, s tem pa si prislužil kritiko iz občinstva, češ da gre za zanemarljivo malo denarja, čas za prodajo kakovostnih podjetij pa da ni primeren.

Čufer je prepričan, da je priprava seznama za privatizacijo politično vprašanje. Ravno zato je predvideno, da strategijo sprejme DZ na predlog finančnega ministra, je dejal. Da ima privatizacija fiskalni in tudi razvojni učinek, je po njegovih besedah stvar politike, a hkrati je poudaril, da pa ni stvar politike, kako te postopke izpeljati.

Glede prestrukturiranja podjetij, ki so bila v okviru sanacije bank prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), pa je povedal, da za to skrbijo banke, ki običajno vodijo upniške odbore. Ob tem je podvomil, da se bo lahko DUTB rešila slabih naložb v štirih letih, kot je predvideno. "To je morda res kratko obdobje, da se DUTB pojavi kot prodajalec v sili, zato smo tudi mi razmišljali o podaljšanju njene življenjske dobe," je dejal.

Povsem možno bi se mu zdelo tudi spustiti zasebnega investitorja v DUTB. Zaenkrat je v 100-odstotni državni lasti, a ni nujno, je dejal.

O davku na finančne transakcije, ki ga namerava uvesti skupina evropskih držav, Slovenija pa si je pred kratkim premislila, je Čufer pojasnil, da nas bi njegova uvedba stala približno tri milijone evrov, prav takšen pa bil tudi izplen. "Zakaj bi uvajala davek, pri katerem izplena ni?" je vprašal in menil, da bi bila njegova uvedba zgolj še dodaten razlog, da se tuji investitorji izognejo Sloveniji.

Sledila je še okrogla miza, katere sodelujoči so poskušali odgovoriti na vprašanje, ali so načrti in cilji Slovenije uresničljivi. Ključna stvar za naslednjo vlado, katerakoli bo, bodo javne finance, je dejal Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Nekateri kazalci so se v zadnjem letu res izboljšali, vendar pa so se drugi občutno poslabšali, je ocenil.

Odhajajoča vlada nas je s projektom sanacije bank sicer res rešila trojke, vendar pa vsaj iz koalicijske pogodbe ni bilo razvidne ambicije za resnejše strukturne reforme, je ugotovil Mrak.

Christopher Gwilliam iz DUTB je ocenil, da se v Sloveniji nismo pravočasno lotili privatizacije, saj so zdaj cene nizke, medtem ko je Simon Mastnak iz Alta Skupine kot zgleden primer privatizacije izpostavil prodajo Heliosa. "Vsi so dvomili, ali vlada resno misli s to prodajo," je dejal in dodal, da je potekala zelo transparentno.

Mastnak je tudi opozoril, da v Sloveniji nimamo razvitega kapitalskega trga. "Velik problem je, da so le banke tiste, ki financirajo gospodarstvo," je dejal.

Ker nimamo razvitega kapitalskega trga, po njegovih besedah tudi privlačimo drugačen tip investitorjev, kot bi si želeli. Pričakujemo, da bodo podjetje kupili Nemci ali Avstrijci, potem pa smo grenko razočarani, ker so ga pripravljeni kupiti le hrvaški in srbski kupci, je dejal. Da bi se to spremenilo, moramo narediti kar nekaj domačih nalog, za začetek pa podjetje pred prodajo prestrukturirati.