Možnost odpoklica poslanca je eden od Janševih reformnih predlogov

K pripravi predlogov za deblokado političnega sistema bo koalicija pozvala tudi opozicijo. Zatem bo predsednik vlade, kot napoveduje, sklical tudi sestanek predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin, na katerem bodo predloge dali na mizo.

Tu ima po Janševih besedah svoj del odgovornosti tudi opozicija. So namreč rešitve, ki jih koalicija sama ne more sprejeti in potrebujejo resen pristop, pravi Janša in dodaja, da je za to skrajni čas.

Izvršilni odbor SDS bo predlog političnih reform v državi obravnaval že danes popoldne, skupaj s ponudbo ostalim strankam, kar bo Janša v sredo predstavil na novinarski konferenci. Stranka bo 19. decembra imela tudi sejo sveta, na kateri bodo predlogi dobili končno obliko.

Kot je pojasnil Janša, bomo slišali nekatere predloge, ki so tudi v programu SDS in jih je stranka predlagala že v prejšnjih mandatih. Spomnil je na zahtevo stranke iz leta 1996 za možnost odpoklica poslanca. "Kar se sedaj dogaja, dokazuje, da je bila zahteva pravočasna in upravičena in je že takrat imela veliko podporo. Ni res, da to ni izvedljivo," je dejal.

Po njegovem mnenju bo temu veliko nasprotovanja stroke, češ da se tega ne da in da to ni v skladu z ustavo. "Morda ni v skladu z ustavo. Potem je pač treba spremeniti ustavo, da pridemo do tega," je dodal. To je po njegovih besedah tehnično izvedljivo, zahteva pa temeljno spremembo pristopa k volitvam, k odgovornosti in k razbijanju mita, "da je nekdo, ki je enkrat izvoljen, poslanec vsega ljudstva, malodane Božjega kraljestva in da je nedotakljiv".

Toda nobene od težav, ki se danes kažejo kot politične, po Janševih besedah ne bomo odpravili brez odprave razlik v razvitosti regij. Spomnil je na volilno udeležbo na petih zadnjih volitvah. Kot je dejal, je razvidno, da je nižja stopnja volilne udeležbe v izraziti korelaciji s stopnjo razvitosti dela Slovenije. "Bolj je nek okraj in volilna enota nerazvita, več je brezposelnih in manjša je volilna udeležba," je pojasnil. Ljudje, ki živijo pod nivojem dohodkov in se težko prebijajo iz meseca v mesec, namreč na ta način po Janševih besedah izražajo protest.

Janša upa, da se bo to, kar se sedaj v državi dogaja, na koncu odražalo tudi v rešitvah, ki bodo proti centralizmu, "ki bodo šle v regionalizacijo države, v drugačno delitev dohodka, ki bodo iz državnega proračuna odpeljale dve ali tri milijarde evrov v lokalne proračune". V rešitve, s katerimi se bo tudi odgovornost na vseh nivojih porazdelila tako, kot je tudi stopnja razpolaganja z denarjem, je pojasnil.

Marsikaj, kar se danes kaže kot glavna težava na površini, ima namreč po Janševih ocenah precej globlje korenine. Do določenih korakov pri spremembah političnega sistema bo, pravi, prišlo v bližnji prihodnosti. Toda nič od tega po njegovem mnenju ne bo povečalo udeležbe državljanov na volitvah in v doseganju njihove pravice skozi institucije, "če se ne bo spremenila tudi ekonomska in socialna podlaga njihovega življenja in če ljudje ne bodo dobili občutka, da živijo ne le v pravni, temveč tudi v pravični državi".

Pojasnil je, da država sicer ima zakone oz. je pravna, a zakoni ne veljajo za vse enako. "Na sodiščih je skoraj pol milijona sodnih zaostankov, kar pomeni, da ima skoraj vsak tretji polnoleten državljan nek osebni problem, ki ga ne mre rešiti v realnem času," pravi predsednik vlade.

Vse te blokade so se po Janševih besedah odrazile v nezadovoljstvo, ki ga dodatno krepi gospodarska in finančna kriza.