V prvotnem sojenju je okrožno sodišče Hromadžićevi junija lani izreklo enotno kazen 20 let zapora. Višje sodišče je po pritožbi tako obrambe kot tožilstva v celoti razveljavilo sodbo, saj v njej po mnenju višjih sodnikov ni bilo v zadostni meri razčiščeno oziroma obrazloženo vprašanje prištevnosti obdolženke ob storitvi kaznivega dejanja. Zato je zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču.
Hromadžićeva, ki je od tragičnega dogodka marca 2018 v priporu, je danes stopila pred nov petčlanski sodni senat pod vodstvom Simone Murko. Okrožna državna tožilka Tadeja Majcen še vedno vztraja pri obtožbi umora in poskusa umora, čeprav je okrožno sodišče ob lanskem izreku sodbe presodilo, da okoliščine dogodka ustrezajo definiciji uboja in poskusa uboja, za kar je zagrožena nižja kazen.
Tožilstvo danes 39-letni Medihi Hromadžić očita, da je v zgodnjih jutranjih urah v stanovanju v bloku na mariborskem Pobrežju, kjer so vse tri stanovale, najprej večkrat zabodla z nožem sestro, nato pa še mater, ki jo je poskušala ustaviti. Ranjena sestra je uspela priti do hodnika in poklicati pomoč, a ji ob prihodu reševalcev ni bilo več mogoče pomagati in je na kraju dogodka umrla.
Obdolžena je po navedbah tožilstva sestri skupno zadala 48 vbodnih ran, materi pa vsaj dvanajst, s čimer je bilo ogroženo tudi materino življenje. Kljub temu je videti, da ji je mati oprostila. "Bila je v hudi stiski," je danes ob začetku obravnave dejala mati.
V postopku nastopa kot oškodovanka, zato ima po besedah predsednice sodnega senata po novi zakonodaji o zaščiti žrtev, ki je stopila v veljavo jeseni lani, pravico uveljavljati možnost izključitve javnosti s sojenja. Mati je med svojim pričanjem to tudi predlagala in sodni senat ji je ugodil.
Obenem je sodni senat ugodil predlogu tožilstva in obrambe za izključitev javnosti pri obravnavi zdravstvenega, osebnostnega in družinskega stanja obdolžene, zato sta danes potekala za zaprtimi vrati tudi zagovor obdolžene in predstavitev dopolnjenega mnenja izvedenca psihiatra Mladena Vrabiča.
Za zaprtimi vrati bodo zaslišali tudi priče, ki bodo govorile o osebnih zadevah, vse s ciljem varstva osebnega in družinskega življenja obdolžene in obeh oškodovank, torej matere in pokojne sestre. Ni pa sodišče ugodilo zahtevi obtožene, da se zapre za javnost celotno glavno obravnavo, zato bodo nekatera pričanja, na primer sosedov, vendarle javna.
Na prvem sojenju je obdolžena trdila, da se napada na sestro ne spomni, da pa naj bi jo ta pred tem žalila, zasmehovala in zaničevala. Po trditvah zagovornika obdolžene Francija Šošteriča je šlo za uboj na mah, ker jo je sestra močno razdražila in tako zanetila tragični dogodek. Pri napadu na mater pa naj bi bila povsem nezmožna obvladovanja svojih dejanj.
Tožilstvo, kot omenjeno, vztraja pri očitku umora na grozovit način, a dopušča, da je bila prištevnost obdolžene bistveno zmanjšana.