SD se je v prijavi zavoda Živim sklicevala na 12. člen zakona o medijih, ki določa, da mora izdajatelj medija pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, česar da omenjeni zavod ni storil.
Po mnenju kulturnega ministrstva pa argumenti SD, ki zadevajo zakon o medijih in druge zakone, ki urejajo tovrstno materijo, ne vzdržijo. Zavodu Živim sploh ni bilo treba priglasiti medija, saj prikazovanja spornega filmčka po veljavnih predpisih ni mogoče šteti za medijsko oziroma televizijsko dejavnost, so po poročanju časnika Dnevnik pojasnili na ministrstvu.
Po zakonu o medijih v medijsko dejavnost (oziroma v dejavnost razširjanja programskih vsebin) sodi izdajanje časopisov, revij, periodike, radijska in televizijska dejavnost in izdajanje elektronskih publikacij ne glede na tehnično obliko nosilca, na katerem so izdane.
Glede na zakonske definicije oziroma opredelitve posameznih dejavnosti pa je po mnenju ministrstva za kulturo "povsem jasno in nedvoumno", da javno predvajanje filma ne sodi v nobeno od teh dejavnosti, se pravi ne pod televizijsko dejavnost, ne v dejavnost ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev in ne v izdajanje elektronskih publikacij.
Predvajanje filmčka je sprožilo vrsto burnih odzivov v javnosti in tudi med političnimi strankami. Zlasti na levem političnem polu so opozorili na ustavno določeno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Varuh človekovih pravic pa je medtem ocenil, da film ne krši pravic posameznikov, saj poziva k spoštovanju življenja, kar je človekova pravica.