V prejšnji številki Reporterja smo pisali o skrivaštvu slovenskih sodnikov, ki jih fotografi medijev na sodiščih niti pred začetkom kazenskih obravnav ne smejo fotografirati. Čeprav so sojenja javna, javnost tako ne more videti, kdo pravzaprav sodi, to se je kot bizarnost pokazalo na primer pri sojenju v zadevi Patria, ko državljani niso imeli pravice videti, kdo sodi v enem od najpomembnejših procesov v zadnjih letih. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je pred nekaj meseci dejal, da nima nič proti fotografiranju sodnikov pred glavnimi obravnavami (tako kot velja zdaj za fotografiranje tožilcev). Ker spremembe sodnega reda, v katerem so določbe o fotografiranju in snemanju na sodiščih, sprejema minister za pravosodje Goran Klemenčič, smo se obrnili nanj z vprašanjem, ali bo to tudi storil, in sicer tako, da bo fotoreporterjem omogočeno fotografiranje sodnikov pred glavnimi obravnavami tako, da ne bodo motene.
Toda ne, kot se je izkazalo, bo Klemenčič poskrbel, da se bodo sodniki še vedno lahko skrivali pred javnostjo, čeprav so tretja veja oblasti in javni funkcionarji. Kot pravi Klemenčič, je večja transparentnost delovanja sodnega sistema ena njegovih glavnih nalog, najpomembnejša pa je vzpostavitev sistema, v katerem bi bile vse sodbe, tudi nižjih sodišč, dostopne na spletu. Kot pravi, je transparentnost ključna tako z vidika krepitve zaupanja javnosti v delo sodstva, kot tudi z vidika pravne varnosti posameznikov. »Zato je, ob upoštevanju ciljev, ki jih želimo doseči z večjo transparentnostjo, omogočiti spletni dostop do sodb sodišč vseh instanc bolj pomembno, kot pa fotografiranje sodnic in sodnikov.« Le zakaj ni pripravljen spremeniti eno in drugo, torej neobjavo sodb in prepoved fotografiranja sodnikov, saj se vendar to dopolnjuje in ne izključuje!? Očitno želi dati legitimnost nadaljevanju skrivaštva sodnikov.