Minili so trije tedni, odkar velja novi sodni red, ki ga je sprejel minister za pravosodje Goran Klemenčič, med drugim pa brez soglasja sodnikov dovoljuje njihovo fotografiranje pred javnimi glavnimi obravnavami. Prej to dolga leta ni bilo dovoljeno, saj sodniki seveda niso dajali dovoljenj, da bi jih novinarji smeli fotografirati, za nedovoljeno fotografiranje je grozila izguba novinarske akreditacije. Slovenija je zato po transparentnosti dela sodne veje oblasti zaostajala skoraj za vso Evropo, kljub temu da so sodniki javni funkcionarji, ki izvajajo eno od vej oblasti.
Kot je jasno povedala predsednica sodniškega društva Janja Roblek, se zdi večini sodnikov taka odprtost sodstva še vedno nepotrebna. Šokantna izjava v letu 2017! Kljub jasnim določbam sodnega reda je naš fotograf Primož Lavre ob prihodu na posamezne sodne obravnave naletel na odpor sodnikov. Tako mu je sodnica z ljubljanskega okrožnega sodišča Vladislava Lunder, ki je med drugim obsodila tajkuna Igorja Bavčarja, dejala, da se z novo ureditvijo sodnega reda ne strinja in da kaj takega minister za pravosodje ne more predpisati!? Fotografu je celo prepovedala fotografiranje, pri čemer se je očitno zavedala protipravnosti svojega ravnanja, saj je dodala, naj se pač odloči po svoji vesti. Seveda jo je mirne vesti fotografiral, in bralci boste njeno obličje kmalu videli.
Na sploh smo opazili, da povzroča fotografiranje večje nelagodje pri sodnicah kot pri sodnikih. Ker iz izkušenj s fotografiranjem pri intervjujih vemo, da so ženske pogosto bolj pozorne na svojo podobo kot moški, je to nekoliko razumljivo, toda sodnice so vnaprej obveščene o fotografiranju in se lahko tudi bolj uredijo, če želijo. Morda bodo imeli tudi frizerji kaj od novega sodnega reda.
Toda že je v akcijo stopila razvpita podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto: ministra Klemenčiča je prosila, naj razloži določbe sodnega reda z vidika osebnostnih pravic strank v civilnih postopkih. Po novem je namreč dovoljeno fotografiranje sodnikov in strank tudi v odškodninskih pravdah. Kar se tiče strank, pomeni to po njenem poseg v osebnostno pravico na lastni podobi, ki jo varuje ustava. Če to drži, zakaj potem ustava v 24. členu določa, da so sojenja javna in da izjeme določa zakon.
Je mar zakon o pravdnem postopku na splošno določil, da sojenja niso javna? Nasprotno, izrecno določa, da so javna, sodni senat pa lahko javnost izjemoma izključi v primerih, ki jih določa zakon. Z vrhovnega sodišča so ministru celo sami predlagali, naj se določba glede fotografiranja in snemanja glavne obravnave razširi na vse zadeve, ne le na kazenske. Čemu se torej Nina Betetto spreneveda?
