Minister Gašperšič: Neuspeh na evropskem razpisu ni bil nikakršna polomija

"Gospod minister, ali ste odgovorni za polom, ki smo ga s projektom drugi tir doživeli v Bruslju," je na Gašperšiča vprašanje naslovila Alenka Bratušek (ZaAB). Sama je namreč prepričana, da je bila prijava drugega tira na razpis za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) neodgovorno ravnanje, saj ob prijavi finančna konstrukcija projekta ni bila zaprta, ni bilo niti modela javno-zasebnega partnerstva niti zasebnega partnerja, prav tako pa ne vseh gradbenih dovoljenj.

Infrastrukturni minister je neodgovorno ravnanje odločno zavrnil in poudaril, da neuspeh na razpisu ni bil nikakršna polomija. Slovenija je namreč oddala popolno vlogo, kot šibek je bil ocenjen le kriterij zrelosti, kar je pripisati dejstvu, da ob prijavi ni bilo pridobljenih vseh gradbenih dovoljenj in da ni bil izbran zasebni partner.

"Toda to ni razlog, da se na razpis ne bi prijavili. Vedeti vnaprej, ali bo prijava uspešna, ni mogoče. Če bi se vnaprej odpovedali prijavi na razpis, bi bilo neodgovorno," je zatrdil Gašperšič in izrazil prepričanje, da bo Slovenija s projektom uspela na drugem razpisu CEF - ta naj bi bil že jeseni -, saj bodo do takrat izboljšali zrelost projekta.

Investicijo v drugi tir bodo izpeljali v okviru javno-zasebnega partnerstva. Modelov takega partnerstva je veliko, zato je delovna skupina aprila sklenila sodelovanje z OECD pri analizah možnih modelov in še določenih drugih analizah. "Delo intenzivno poteka in sredi julija pričakujemo končno poročilo," je pojasnil minister.

Na tej podlagi bodo preverili interes potencialnih vlagateljev in videli, za kateri predlagani model obstaja največja verjetnost za uspešno realizacijo. To naj bi storili do konca leta, nato bo za najprimernejši model v začetku 2016 pripravljen razpis za izbiro zasebnega vlagatelja. Te aktivnosti naj bi bile speljane do konca 2016, nato pa bi bilo mogoče v 2017 skleniti pogodbo z vlagateljem in začeti z investicijo.

"To je tudi časovni okvir, v katerem moramo pridobiti želena sredstva na razpisih CEF," je dejal in dodal: "Če bomo čakali na vsa gradbena dovoljenja in na zasebnega partnerja, bodo vsi razpisi šli mimo."

Glede vrednosti projekta - ta je ocenjen na 1,4 milijarde evrov, kar se zdi Bratuškovi odločno preveč - je Gašperšič pojasnil, da bodo izvedli recenzijo. Razpis zanjo je že v pripravi, objavljen naj bi bil jeseni, nato pa naj bi bila recenzija izvedena v treh do šestih mesecih. "Rezultate pričakujemo v začetku 2016," je dejal in dodal, da bo na podlagi recenzije mogoče bolj suvereno govoriti o investicijski vrednosti, pri čemer je poudaril, da bo prava vrednost projekta mogoča, ko bodo prejeli zavezujoče ponudbe.

Da je treba projekt prevetriti, je poudaril tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja. Določeni koraki za to, da se naredi projekt ekonomsko vzdržen, so bili že narejeni, je pa Dragonja poudaril, da ekonomske vzdržnosti ni mogoče zagotoviti brez povečanja pretovora v Luki Koper. Evropska sredstva so, kot je dejal, ena od metod za zmanjšanje tveganja na projektu in zagotovitve dolgoročne finančne vzdržnosti.

Gašperšič je zagotovil, da bo vlada zavzeto delala pri iskanju zasebnega partnerja, ob tem pa opozoril, da to ni enostavno. Na vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi), kaj bodo zasebniku ponudili v zameno za sodelovanje, pa je odgovoril, da je ena od možnosti sodelovanje z Luko Koper preko določenih koncesij za pomole.

Bratuškova je sicer prepričana, da Slovenija ne bo našla zasebnega partnerja za drugi tir, ker da se projekt nikomur ne izide. Zato je od ministra terjala odgovor o načrtu B, če zasebnega partnerja ne bo. Gašperšič se je strinjal, da bo najti zasebnega partnerja težka in zahtevna naloga, ki bo terjala svoj čas, ni pa želel špekulirati o načrtu B, saj je, kot je dejal, optimist.

Po ministrovih besedah je sicer mogoče tudi čisto finančno javno-zasebno partnerstvo. "Če bi se v tem primeru pokazalo, da si Slovenija ne bi mogla privoščiti nekaj letnih plačil v določenem obdobju, ki bi jih zasebni vlagatelj pričakoval, se bomo o alternativnih rešitvah pogovarjali takrat. Do takrat pa delamo na tem, da najdemo zasebnega partnerja in o planih B ne razmišljam," je poudaril. Dodal je, da je lahko projekt drugega tira privlačen za marsikoga, pri čemer je izpostavil, da pa je ključ zgodbe o uspehu tudi v Luki Koper.

Gašperšič je še poudaril, da točnega terminskega plana zaradi nepredvidljivih upravnih postopkov ne more napovedati, poda lahko samo oceno. Po tej bo v začetku 2016 mogoče imeti vsa gradbena dovoljenja. Trenutno tečejo odkupi manjkajočih zemljišč.

Odbor za infrastrukturo je na predlog poslancev SMC, DeSUS in SD sprejel dva sklepa. S prvim je predlagal ministrstvu, da organizira javno predstavitev analiz OECD, in z drugim, da ministrstvo dvakrat letno poroča o poteku aktivnosti za izvedbo projekta. S sklepoma se je strinjal tudi Gašperšič, ki je objavo teh informacij napovedal tudi na posebni spletni strani, namenjeni drugemu tiru, ki bo kmalu pripravljena tudi v angleščini.