Minister je ob robu včerajšnje predaje projektne dokumentacije izvajalcu del za obnovo prostorov kliničnega oddelka za hematologijo dejal, da se zaradi nekaj dni zapoznelih izdanih dovoljenj za delo specializantom ne more nič zalomiti v zdravstvenem sistemu, saj zdravstvo, v katerem je več tisoč zdravnikov, ni odvisno od nekaj specializantov. Argumenti, da zaradi tega prihaja do podaljševanja čakalnih dob, pa po njegovem mnenju niso z ničemer podprti.
Ob tem je dejal, da se bodo trudili, da izdajanje soglasij specializantom ne bo ovira, a hkrati opozarja, da postopki terjajo preverjanje glede na to, da zaposlovanje v zdravstvu ni neomejeno. Poudaril je, da je varčevalni zakon uredil veliko problemov in odprtih vprašanj, med drugim so preprečili zlom zdravstvene blagajne ter poenostavili določene postopke.
Minister se je včeraj odzval tudi na odločitev Slovenskega zdravniškega društva, da ustanovi strokovne svete za glavne medicinske stroke. Ti naj bi podajali stališča stroke in dodali "manjkajoči glas" povsem neodvisnega strokovnega telesa. Po mnenju društva namreč razširjeni strokovni kolegiji s tem, ko jih imenuje minister za zdravje, ne morejo biti neodvisna strokovna telesa.
Trditvi o političnosti razširjenih strokovnih kolegijev Gantar odločno nasprotuje in upa, da ta ni zlonamerna, pač pa da je posledica nevednosti. Poudarja, da je ta trditev nepravilna, saj se pri imenovanju razširjenih strokovnih kolegijev ni nič spremenilo. Minister poudarja, da razširjeni strokovni kolegiji niso niso vezani na mandat ministra, člane pa predlagajo klinike, zdravniško društvo in zdravniška zbornica v sorazmernem delu, minister pa na koncu da le soglasje.
Da bi strokovni sveti prevzeli vlogo razširjenih strokovnih kolegijev, pa po Gantarjevem mnenju ni možno glede na zakonodajo. Opozoril je še, da tudi zdravniško društvo s to pobudo želi "na nek način posegati na področje, ki mu z zakonom vsaj danes ni predvideno".
Minister je včeraj tudi odgovoril na vprašanje, ali se obetajo zamenjave v vodstvih javnih zdravstvenih zavodov. Dejal je, da vnaprej nima predvidenih menjav oz. da nima nobenega seznama. Ob tem pa je pojasnil, da je kriterij za menjave poslovanje, kar je objektiven kazalec. "Ko govorimo o gospodarskih družbah, se ve, da gre družba v stečaj, ko nima več denarja. In ve se, da nekdo ni dobro opravil svojega dela. Pri zdravstvu pa smo vsi pripravljeni na eno oko zamižati in vedno sprejeti trditev, da je denarja premalo in da se zato ne da delati," pojasnjuje Gantar.
Glede stanja v Splošni bolnišnici Izola pa je dejal, da bo moral direktor bolnišnice Jani Dernič sprejeti stališče, da investicije nimajo prednosti pred poravnavanjem obveznosti dobaviteljem. Če bo Dernič izpeljal sanacijski načrt v bolnišnici, kot je bil sprejet na četrtkovi seji sveta zavoda, potem Gantar ne vidi nobenih težav.