Zdravstvo v letu 2014: Išče se novi minister, čaka se reforma

Po odstopu Tomaža Gantarja konec novembra je zdravstveni resor začasno prevzel Karl Erjavec, a je lahko na tem mestu le tri mesece. Premierka Alenka Bratušek bo kandidate za nova ministra (poleg zdravstvenega še gospodarskega) predstavila že januarja.

Zagotovo bo naloga novega ministra priprava zdravstvene reforme, je pa vprašanje, ali jo bo v prihodnjem letu uspel izpeljati, če sploh. Že zadnjih deset let namreč ministri pripravljajo zdravstvene reforme, a je ni še nikomur uspelo izpeljati, praviloma se je zataknilo že v vsakokratni vladni koaliciji.

Tudi zdravstvena reforma bi po pričakovanju nekaterih lahko prispevala k onemogočanju korupcije v zdravstvu. A ne bo edina. Svoje bodo očitno naredili tudi organi pregona. Po nedavnih kriminalističnih preiskavah nekaterih uglednih zdravnikov in dobaviteljev medicinske opreme so pristojni namreč že napovedali nove preiskave, tudi največjih naložb v zdravstvu.

Komisija za preprečevanje korupcije pa je za začetek prihodnjega leta napovedala izdajo sistemskega poročila o ugotovljeni problematiki vplivanja zasebnih interesov v javnem zdravstvu.

Glavni izziv: iskanje finančnih virov za zdravstveno blagajno

Tako kot prejšnja leta bo tudi v letu 2014 veliko vprašanje vzdržnost financiranja javne zdravstvene blagajne. Razlike med predvidenimi prihodki in odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se iz leta v leto večajo, ali bodo sledili novi rezi v proračune bolnišnic, pa še ni popolnoma jasno. Zavod mora namreč sprejeti še za 22,7 milijona evrov ukrepov, da bil finančni načrt izravnan.

Med možnimi ukrepi je kritje luknje iz državnega proračuna, čemur sicer nasprotuje ministrstvo za finance. Manko bi lahko zapolnili tudi z nadaljnjim 1,6-odstotnim znižanjem cen zdravstvenih storitev. Teoretično bi lahko do prihrankov v zdravstveni blagajni prišli tudi, če bi prenesli financiranje terciarja in specializacij v zdravstvu na državni proračun. A je to malo verjetno, saj bi za to morali spremeniti zakon, sprememb pa ni na vidiku. Začasni minister Erjavec pa je jasen, da do dodatnega znižanja sredstev za bolnišnice ne sme priti.

Z novim letom za nekatere tudi nove finančne obremenitve

Bo pa nekoliko olajšal poslovanje v zdravstvu interventni zakon, ki je bil potrjen konec oktobra, varčevalni ukrepi pa bodo začeli veljati 1. februarja. Po tem datumu bo najnižja prispevna stopnja za samostojne podjetnike znašala dobrih 123 evrov mesečno (namesto sedanjih 105 evrov), prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje se bodo po novem plačevali tudi od avtorskih pogodb in drugih pogodb civilnega prava, in sicer v višini 6,36 odstotka.

Spreminja se višina prispevka za tiste zavarovance, ki si ga sami plačujejo. Ta se bo povišal s 14,17 evra na 22,72 evra. Prav tako se zvišuje prispevna stopnja za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni z 0,30 na 0,53 odstotka za popoldanske samostojne podjetnike pa tudi delavce po pogodbah, kjer bo treba prispevke plačati od vsakega posameznega plačila za opravljeno delo.

Bolniki lahko v prihodnjem letu pričakujejo uvedbo še več terapevtskih skupin zdravil. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo 6. januarja uvedel terapevtsko skupino zdravil za zniževanje krvnega tlaka in zniževanje holesterola v krvi, s čimer bi v obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju letno privarčevali med 16 in 18 milijonov evrov. Nato bo predvidoma na vsaka dva meseca sledil takšen sistem predpisovanja zdravil še za druge skupine zdravil.

Se bo pa 1. marca znižalo plačilo premije za zavarovance prostovoljne zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Ali bosta pocenitvi premije za en evro sledili še preostali komercialni zdravstveni zavarovalnici, pa še ni znano.

Kadrovske odločitve bodo očitno počakale na novega ministra

Največja zdravstvena ustanova v državi - Univerzitetni klinični center Ljubljana v leto 2014 vstopa brez vodje s polnimi pooblastili. Erjavec je namreč že napovedal, da vladi ne bo predlagal, naj poda soglasje k imenovanju Simona Vrhunca za generalnega direktorja. Pričakovati je torej, da vlada v času Erjavca na čelu zdravstvenega ministrstva o tem vprašanju ne bo odločala, pač pa bo počakala na njegovega naslednika.

Bo pa Erjavec še pristojen za podpisovanje nekaterih pogodb za gradnjo novih urgentnih centrov po državi. Od desetih predvidenih urgentnih centrov po državi so začeli graditi le celjskega. V kratkem se bodo začela dela tudi v Murski Soboti, kjer bodo v začetku januarja položili temeljni kamen. Projekti zamujajo tudi zaradi številnih pritožb in revizij neizbranih gradbincev, se pa s projekti mudi, saj naj bi bili v večjem delu financirani iz evropskih sredstev, in sicer v okviru iztekajoče se finančne perspektive.

Z začetkom prihodnjega leta se bo spremenila tudi organiziranost zavodov za zdravstveno varstvo in dosedanjega Inštituta za varovanje zdravja. Začela bosta namreč delovati nova nacionalna inštituta - Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki bosta združila omenjeni inštitut in območne zavode za zdravstveno varstvo.

Dolgo pričakovane e-storitve

V 2014 se bodo končno stvari začele odvijati na področju eZdravja. Predvidoma z začetkom prihodnjega leta bo na primarni ravni zdravstva po celotni Sloveniji zaživel projekt eRecept. Osebni zdravniki tako svojim bolnikom ne bodo več izdajali papirnatih receptov za zdravila, pač pa bodo recepti v lekarne prihajali po elektronski poti.

Nato bo kmalu sledilo še eNaročanje. Bolnik bo tako elektronsko tudi izbral zdravstveno ustanovo ter termin za zdravstveno storitev. Projekt naj bi zaživel v prvi polovici leta.

V prvi polovici prihodnjega leta se lahko pričakuje tudi projekt TeleKap, ki bo omogočal obravnavo bolnikov z možgansko kapjo na daljavo. Tako se bodo lahko zdravniki v regionalnih bolnišnicah preko videokonference posvetovali z vaskularnimi nevrologi, ki bodo nenehno na razpolago v republiškem centru TeleKap.