Evropski poslanec (ELS/SDS) in nekdanji šolski minister Milan Zver ocenjuje, da je filozofija zakona obrnjena v preteklost in da je zakon brez prave prihodnosti. Zakon je korak nazaj in vodi v podržavljenje, v etatizacijo, je nerazvojno naravnan, na nek način tudi centralističen, ker zagotavlja boljše izhodiščne pogoje za našo največjo (ljubljansko) univerzo, pojasnjuje Zver.
S tem, ko onemogoča razpršeno univerzitetno produkcijo drugod po državi, je zakon po mnenju Zvera v bistvu nesocialen, kar bo imelo tudi določene socialne posledice. Tak zakon ne bi prestal niti ustavne presoje glede na to, da močno posega v svobodo in avtonomijo visokega šolstva v Sloveniji, ker "duši zasebno pobudo", je prepričan. Zato je treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi ustaviti sprejemanje tega zakona, je dejal Zver. Vse to ga napeljuje k misli, da se vendarle "neki črni oblaki zgrinjajo nad zasebnim šolstvom".
Profesor na Fakulteti za informacijske študije Borut Rončević meni, da je zakon nepopravljiv oz. ga ni možno popravljati z dopolnili, ampak ga je treba vrniti nazaj za pisalno mizo, h kateri je treba pritegniti vse relevantne akterje. "Predlog zakona postavlja visoko šolstvo kot nek center izoliranega posvečenega znanja, a pozablja, da so visokošolske ustanove pravzaprav centri razvoja, ki se morajo intenzivno povezovati tudi z gospodarstvom," poudarja Rončević.
Če bo zakon kot tak sprejet, bo to napad na razvojne potenciale slovenskih regij, socialno šibkim slojem pa se bo študij začel odmikati, je poudaril in dodal, da bo Slovenija tako izgubila dostop do zelo dragocenega vira, to pa so ljudje.
Predsednik študentske organizacije zasebnih visokošolskih zavodov Matic Medvešek pa je opozoril, da se bo s sprejetjem tega zakona v sedanji obliki zmanjšalo število študentov na zasebnih visokošolskih zavodih, prav tako se bo znižala kakovost študija.
Zakon je po mnenju Jurija Toplaka z mariborske univerze pomanjkljiv, ker omejuje konkurenco. "Brez nje pa je naš izdelek slab, to pa so brezposelni diplomanti," pravi Toplak.