Jože Horvat o "ideološkem besu predlagateljev nad zasebnim šolstvom"

SD je februarja letos skupaj z DeSUS, ZL in ZaAB v proceduro vložila predlog sprememb ustave, ki bi omejile obseg financiranja programov zasebnih šol.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v imenu predlagateljev poudaril, da je znanje javno dobro in da je odgovornost vsakokratne oblasti, da zagotovi kakovost izobraževanja. Doslej je po njegovih besedah veljalo, da je zasebno šolstvo bogatilo in ne siromašilo javnega. Odločitev ustavnega sodišča, da je zakonodaja v nasprotju z ustavo, ker določa, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira v višini 85 odstotkov, to razmerje med javnim in zasebnim po Hanovi oceni ruši.

Sodeč po današnjih stališčih predstavnikov ustavne komisije si spremembe potrebne dvotretjinske večine ne morejo obetati.

Mitja Horvat (SMC) je namreč pojasnil, da v njihovi poslanski skupini predloga v takšni obliki ne morejo podpreti. Starši imajo po zakonodaji možnost izbire, zato jim jo je treba tudi zagotoviti. Izpostavil je tudi vprašanje razlikovanja med financiranjem šol in financiranjem izobraževalnih programov. Kljub temu pa bi bilo o tem vprašanju po njegovem mnenju vredno odpreti vsebinsko razpravo. Zato v SMC tudi podpirajo predlog o ustanovitvi strokovne skupine na to temo.

Tomaž Lisec iz SDS se je vprašal, koga se predlagatelji bojijo, da želijo preprečiti polno financiranje programov zasebnih šol. Poudaril je, da je razmerje med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami v Sloveniji 3 : 458, zato nikakor ne gre govoriti o razkroju javnega šolstva. Njegov strankarski kolega Vinko Gorenak pa je opozoril, da želijo predlagatelji povoziti odločbo ustavnega sodišča.

Drugačnega mnenja je bila Marjana Kotnik Poropat (DeSUS). Poudarila je, da načelo delitve oblasti in odločitve ustavnega sodišča spoštuje, a da imajo poslanci pravico in dolžnost izraziti svoja stališča v zvezi s tem. Strinjal se je njen strankarski kolega Primož Hainz, ki je dodal, da ima zakonodajalec "pravico določiti pravila igre".

Jožef Horvat (NSi) je nasprotno menil, da je predlog na nek način "klofuta ustavnemu sodišču". Izpostavil je še, da bi uresničitev njegove odločbe, torej polno financiranje programov zasebnih šol, zahtevala pol promila vseh sredstev, namenjenih osnovnošolskim programom. Horvat tako ocenjuje, da pri predlogu ne gre za denar, pač pa za "ideološki bes predlagateljev nad zasebnim šolstvom".

Po mnenju Janija Möderndorferja (ZaAB) pa bi enakovredno financiranje programov javnih in zasebnih šol pomenilo, da bi javno šolstvo lahko ukinili, saj bi lahko tudi področje izobraževanja dali na trg.

O ustanovitvi strokovne skupine bo ustavna komisija odločala na nadaljevanju seje, saj je predsednik DZ Milan Brglez zaradi zasedenosti prostora današnjo razpravo prekinil.