Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Izobčeni Janšev obveščevalec v novem romanu o zapuščini zloglasne Udbe


Pod površjem je nadaljevanje romana Pet vdov. V intervjuju za Reporter na začetku leta je tudi ocenil, da Janez Janša lahko zaradi Anžeta Logarja mirno spi.

miha brejc.JPG
Primož Lavre
Miha Brejc: Pod površjem je nadaljevanje romana Pet vdov

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Na začetku devetdesetih je bil Miha Brejc direktor Varnostne informativne službe, predhodnice Sove in naslednice SDV, bolj znane kot Udba. Na podlagi teh izkušenj je leta 2010 napisal svoj prvi roman Igralec ragbija, v katerih opisuje kriminalna dejanja nekdanje Udbe s konca sedemdesetih in začetka devetdesetih let.

V knjigi Pet vdov, ki jo je izdal na začetku leta, je pisal o udbovski zapuščini v tržaškem podzemlju na začetku devetdesetih let, nova knjiga Pod površjem pa je njeno nadaljevanje. Glavna junakinja je kriminalistka Bianca med preiskavo umora župana trči v center spopada med srbsko in albansko mafijo, medtem ko se v ozadju premikajo temne sence nekdanje slovenske tajne službe.

pod povrsjem knjiga miha brejc.jpg
eBerem
Nov roman Mihe Brejca

»V mojem romanu gre za fikcijo in resničnost, le redki pa bodo ločili med enim in drugim,« je februarja letos v intervjuju za Reporter dejal Brejc, ko je predstavil svoj roman Tri vdove, katerega nadaljevanje je Pod površjem. »Nihče nima pregleda nad tem, koliko denarja je ostalo na računih v Londonu, Švici, Cipru ipd. in na koga se glasijo, kako je SDV trgovala z mamili, orožjem in tobakom, kako je prala denar, predvsem pa ni jasno, kdo so dejanski lastniki različnih skladov, ki investirajo v Sloveniji.«

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

Brejc je bil dolgoletni član SDS, njen poslanec, minister in evropski poslanec. Leta 2011 se je s stranko razšel, saj ga je prvak Janez Janša nehal vabiti na seje organov stranke, ker je njegov zet Gregor Virant ustanovil svojo stranko Državljansko listo in z njo nastopil na volitvah. »Če bi v SDS videli malo dlje od nosu, bi se pogovorili z dr. Virantom in morda bi takšna koalicija še danes vladala Sloveniji,« je dejal v intervjuju za Reporter.

»Janša je potisnil SDS proti skrajni desnici, a dvomim, da ima za tako radikalno držo podlago v statutu in programu stranke. Članstvo ne reče nič, kar veliko pove o notranji demokraciji. Sicer pa je veliko razlogov za krepitev skrajne desnice. Naj omenim migracije, v marsikaterem okolju porast kriminala, zapletene gospodarske in politične razmere v svetu, nevarnosti vojnih spopadov in tako naprej, je bil kritičen do svoje nekdanje stranke.

1664394378-04042007-4d7c943b74ae1a8415e45cb85a9b689f (1).JPG
arhiv MPA
Miha Brejc in Janez Janša leta 2007

Kritičen pa je tudi do Anžeta Logarja: »Zelo dolgo je cincal z ustanovitvijo stranke, tako da je njegov politični kapital začel kopneti. Doslej ni nastopil z nobeno udarno idejo ali pomembnim programskim projektom, ne poznamo njegovih stališč o aktualnih problemih Slovenije, skratka, iz nekaj velikega, kar je napovedal, je za zdaj zraslo bore malo. Njegova stranka ostaja na ravni platforme, ki je debatni klub in nič več. Če mu bo uspelo vložiti kandidature za 88 poslanskih mest, bo SDS odškrnil kakšen odstotek, ampak Janša zaradi njega mirno spi.«

Ocenil je, da je vpliv nekdanjega predsednika Milana Kučana danes bistveno manjši, kot je bil, vendar opozoril, da je Kučan velemojster neformalnih povezav tudi v novi državi: »Spomnite se Foruma 21. Z njim je pokazal, da politika ne potrebuje le politično moč, ki jo dobi na volitvah, ali informacijsko moč, ki jo prejme iz državne uprave, ampak tudi ekonomsko moč. Ko je ustanovil Forum 21 je dal slovenski javnosti jasen signal: mi smo še tukaj. Tudi zaradi takih potez pomembnih ljudi se tranzicija v Sloveniji tako vleče.«

Spregovoril je tudi o novih strankah, ki se pojavljajo na vsakih volitvah: »Slovenski politični prostor je razdrobljen, moč političnih strank je omejena in ni karizmatičnih osebnosti, ki bi vodile igro. Nastajajo nove politične stranke, kar kaže, da ljudi politika zanima, da želijo participirati v političnem procesih. Pa vendar bi se morali tisti, ki ustanavljajo stranke, vprašati, zakaj bi nekdo volil prav njih? Kaj je tisto na meni in ljudeh okoli mene, kar bo volivce pritegnilo? Bojim se, da ne premorejo samorefleksije.«

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.