Za rektorja ljubljanske univerze Stanislava Pejovnika diploma poslanca PS Mitja Meršola, ki je razen treh strani kopija njegovega leto prej objavljenega potopisa Američani kar tako, ni sporna: »Če študent uporabi v diplomskem delu svoje lastno delo, čeprav ga je že prej nekje objavil, to ni sporno. Še posebno ni sporno, če v prijavi diplomskega dela navede, da bo to naredil in je komisija ob ocenjevanju s tem dejstvom seznanjena. Sporno je, če študent v svojem delu objavi tuje delo in ga ne citira v skladi z akademskimi pravili.«
Statut Univerze v Ljubljani v členih, ki opredeljujejo diplomsko delo, ne določa natančno, kakšno mora biti diplomsko delo, zato pa precej podrobno pravilnik o diplomskem delu Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Kar nekaj členov kaže, da bi bila lahko Meršolova diploma sporna. Po 5. členu mora študent v diplomskem delu »izkazati poznavanje teoretičnega ali praktičnega družboslovnega vprašanja ali področja, uporabiti ustrezne metode družboslovnega raziskovanja, domače in tuje vire ter pokazati sposobnost strokovnega ubesedovanja«.
Meršolov potopis tega zagotovo ne izpolnjuje. 20. člen določa, kaj mora nujno vsebovati diplomsko delo: izjavo o avtorstvu diplomskega dela, povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku, kazalo, uvod, glavno besedilo, sklep, seznam literature in morebitne priloge. V Meršolovi diplomi ne najdemo ne izjave, ne povzetka v omenjenih jezikih, ne kazala, ne sklepa.
V skladu z 21. členom bi moralo Meršolovo diplomsko delo vsebovati tudi opredelitev izbrane teme, jasno opredeljen cilj dela in delovne hipoteze, teze ali raziskovalna vprašanja, pojmovno-teoretična izhodišča, preverjanje zastavljenih izhodišč in hipotez, sklepe teoretične in/ali empirične narave ter seznam uporabljene literature, ki mora biti pravilno bibliografsko navedena v skladu z navodili FDV. Po teh bi moral Meršol v besedilu posebej označiti citate, toda kot smo ugotovili, njegovo diplomsko delo nima niti ene same opombe s citatom.
Zato je tudi vprašanje, ali je pri končni oceni njegovega diplomskega dela in zagovora komisija sploh upoštevala merila, določena v 29. členu pravilnika: jasnost opredelitve raziskovalnega problema in metodološkega pristopa, znanstveno odličnost ali uporabno vrednost, širino in poglobljenost teoretske zasnove naloge ter metodološko korektnost izvedbe, poznavanje domače in tuje literature ter doslednost pri njem navajanju, razčlenjevalno temeljitost itd.
Sporni so tudi Meršolovi pogoji za nadaljevanje študija in pristop k diplomi, saj je o teh po lastni presoji odločala predstojnica katedre za novinarstvo Manca Košir, ki je bila tudi Meršolova mentorica. Po besedah prodekana FDV Klementa Podnarja pristojna komisija predlaga rešitev prošnje, predstojnikovo mnenje pa obvelja kot sklep. Pejovnik nam je odgovoril, da predstojnik katedre ne odloča po lastni presoji, pod katerimi pogoji bo študent nadaljeval študij, temveč za vse veljajo enaka pravila napredovanja v višji letnik.
Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi pristojen organ študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti za nadaljevanje študija. Če je zaradi napredka stroke postalo prej zahtevano znanje neustrezno, pa mora poleg tega ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti. Univerza sicer preverja, ali so pravilniki fakultet usklajeni s statutom univerze, konkretnega primera ali postopka pa ne.