Medved: V policiji deluje "dobesedno brutalno kadrovanje"

Na takšen sklep komisijo po Medvedovih besedah napeljujejo izsledki vseh zaslišanj prič, ki so jih izvedli. Po njegovih besedah so Anton Travner, Andrej Jurič in Anton Olaj kot generalni direktorji policije "v ključnih trenutkih potegnili s politiko, vselej na račun stroke". "Zato v slovenski policiji nemoteno deluje dobesedno brutalno kadrovanje, prestavljanje ljudi z enega konca na drugega, kot figure po šahovnici," je prepričan Medved.

Po njegovem mnenju se to nazorno odraža v primeru, da je takoj po nastopu nove vlade prišla zahteva, da se v policiji ponovno zaposli kriminalista, ki mu je bila zaradi nedostojnega vedenja na delovnem mestu odrejena prekinitev delovnega razmerja, kar je potrdilo tudi sodišče. Zaposlitvi omenjenega kriminalista naj bi nasprotovala "veriga ljudi", tako služba generalnega direktorja policije kot tudi sektor za notranjo varnost in integriteto.

Takratni v. d. generalnega direktorja Jurič pa je po Medvedovih besedah soglašal s stroko, a ga je nato nasledil nov generalni direktor policije Anton Olaj. Tudi slednji se naj ne bi strinjal s ponovno zaposlitvijo kriminalista, a naj bi na koncu "pokleknil pod pritiski", kar lahko doseže le politika, je prepričan Medved. Zaradi omenjenega primera pa naj bi z delovnega mesta odšel tudi takratni vodja sektorja za notranjo varnost in integriteto.

Kot je še opozoril Medved, mnenja stroke vlada ni upoštevala tudi pri pripravi novele zakona o organiziranosti in delu v policiji. Stroka je bila po njegovih besedah proti temu, da se na način kot je predlagal vlada, spremeni imenovanje kandidatov na vodstvena mesta v policiji. "Vse skupaj gre na škodo približno 8000 zaposlenih v policiji, ki jih stanje skrbi, predvsem pa nočejo pečata, da je slovenska policija strankarska policija," je ocenil Medved.

Do zdaj opravljena zaslišanja prič pa po njegovem mnenju dokazujejo, da tudi "na nižjih ravneh v policiji ljudje nimajo svojega mnenja, pač pa ga previdno prikrojijo tistemu, kar jim reče vladajoča politika". To potrjuje tudi zaslišanje vodje operativnega štaba, ki je vodil posredovanje policije na demonstracijah 5. oktobra, je poudaril. Ta namreč po eni strani priteguje politiki, ki je bila nad "prekomerno uporabo prisilnih sredstev navdušena", po drugi strani pa je na izrecno vprašanje o izsledkih notranjega nadzora izrazil dvom, ali je bilo res storjeno vse v skladu s policijsko stroko, je poudaril Medved.

"V tovrstnih pričevanjih je čutiti nekaj samoizpraševanja, po drugi strani pa je občutek, da so ljudje prestrašeni in si seveda ne upajo povedati svojega mnenja," ocenjuje Medved. Kot je še prepričan, se posamezniki, zaposleni v samem sistemu, bojijo za svoja delovna mesta in zato krivdo prevalijo na nekoga drugega, ali pa se izgovarjajo, da je treba počakati na dodatne izsledke notranje preiskave. Sam sicer ocenjuje, da je bila komisija, ki jo je ustanovila policija sama, jasna, ko je ugotovila, da je na protestih 5. oktobra "šlo za neobičajno nenavadno prekomerno uporabo prisilnih sredstev".

Kot je napovedal Medved, bodo tako v vmesno poročilo, ki ga pripravlja preiskovalna komisija, zapisali ugotovitve zaslišanj, ki nakazujejo, da so se potrdile domneve o političnih pritiskih, političnem kadrovanju in poseganju v kriminalistične preiskave, kot so jih tudi zapisali v akte o ustanoviti parlamentarne komisije. Člani komisije so se sicer odločili, da denarno kaznujejo nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Juriča, ki je pred preiskovalno komisijo zavračal pričanje in odgovore na nekatera vprašanja, za kar po Medvedovih besedah ni imel podlage. Višino denarne kazni pa bodo prepustili odločitvi sodišča, je še dejal.