Bobnarjevo je na čelo policije kot prvo žensko imenovala vlada Marjana Šarca decembra 2018, vlada Janeza Janše pa jo je zamenjala na svoji ustanovni seji marca 2020.
"Glede na to, da naj bi kolegi iz našega sektorja za notranje preiskave spremljali vsako mojo besedo in ravnanje, zagotovo tudi na tem zaslišanju, predhodno poudarjam, da nimam nikakršnega namena obrekovati ali povzročati kakršnekoli moralne škode sistemu," je uvodoma dejala Bobnarjeva.
Poudarila je, da je zadnjih 29 let skupaj s svojimi sodelavci, tudi temi, ki so sedaj premeščeni v Tacen, vložila maksimalne napore, vse svoje znanje in izkušnje, da bi bila slovenska policija moderen, odprt, transparenten, demokratičen sistem s posebnim poudarkom na socialnih veščinah in solidarnosti. V času, ko je vodila policijo, pa politika na poteke predkazenskih postopkov ni vplivala.
Bobnarjevo žalosti, da je socialni dialog v policiji na takšni ravni, kot je. Kot je dejala, so v času njenega vodenja policije s sindikatoma dobro sodelovali. "Nista sindikata vodila policije, vodila sem jo jaz s svojimi sodelavci, sta pa imela pomembno vlogo pri izboljšanju materialnega položaja in statusa policistov," je poudarila.
Žalosti jo tudi, da pada zaupanje v policijo zaradi sprememb zakonodaje, ki jih sama ocenjuje kot škodljive, pa tudi "kaznovanje ljudi na podlagi protiustavnih odlokov" in način, "da se poskuša ustrahovati ljudi s policijo". Glede ukrepanja na protestih 5. oktobra na podlagi nekaterih ugotovitev komisije, ki je ocenila uporabo prisilnih sredstev, Bobnarjeva meni, da gre za situacijo, ki "nas mora skrbeti".
Kot je povedala, svoje razrešitve z mesta generalne direktorice policije ni nikoli problematizirala. S svojim naslednikom Antonom Travnerjem sta imela korektno primopredajo, sama se je preselila v drugo pisarno, junija pa ji je povedal, da na strani ministrstva za notranje zadeve ne želijo njene fizične prisotnosti na Litostrojski, zato se je morala umakniti na drugi del hodnika. "Zdaj so me seveda odstranili v Tacen. Sprašujem se, kaj sledi naprej, kje je potem naslednja destinacija," je dodala.
Ob tem je navedla, da je ob primopredaji Travnerja vprašala, kako da je sprejel delovno mesto direktorja, in ji je ta povedal, da je "dobil na Gregorčičevi" dva pogoja, in sicer zamenjavo direktorja uprave kriminalistične policije in zamenjavo direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Nadaljevala je, da je bila kmalu zatem, septembra 2020, skupaj z nekdanjim direktorjem uprave kriminalistične policije Boštjanom Lindavom, nekdanjo vodjo službe za odnose z javnostjo Vesno Drole in dvema kriminalistoma iz NPU obveščena, da jo je takratni v. d. direktorja policije Andrej Jurič imenoval oziroma predlagal v delovno skupino za preprečevanje ilegalnih migracij, "brez kakršnegakoli pojasnila, kaj bo ta delovna skupina pravzaprav počenjala".
Pri tem se ji je, kot je dejala, zdelo zanimivo, da ni bilo v tem predlogu nobenega strokovnjaka z uprave uniformirane policije, ki v bistvu pokriva ilegalne migracije. "Seveda smo to vsi razumeli kot kaznovanje, kot specialno in generalno prevencijo, kaj se zgodi s tistimi, ki so neposlušni," je povedala Bobnarjeva. Pri tem je obžalovala, da so bili nekateri kriminalisti, po njenih besedah vrhunski na svojem področju, javno diskreditirani s strani politike in jih nihče v sistemu ni zaščitil.
Bobnarjeva sicer ocenjuje, da se je diskreditacija in šikaniranje nad njo očitno začelo po nadzoru pooblaščene skupine komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na Generalni policijski upravi v februarju 2020, ko so zahtevali podatke oz. seznam kriminalistov, ki naj bi vpogledovali v osebne podatke politikov in določene zadeve, kjer se niso izvajali prikriti preiskovalni ukrepi. Zato jim teh podatkov tudi niso posredovali, je spomnila.