Dobre tri ure so včeraj na ljubljanskem okrožnem sodišču zasliševali medicinsko sestro, ki je konec januarja 2014 po navodilih Radana omenjenemu bolniku odmerila propofol.
Bolnika so namreč nehali intenzivno zdraviti, pričakovali so, da bo umrl, tudi svojci so se prišli posloviti od njega. Radan ji je takrat naročil, naj nastavi odtekanje propofola na najvišjo hitrost. Ko ga je vprašala, kako naj nato odmerek prilagaja, ji je dejal, naj propofol s tako hitrostjo teče naprej. Vprašanje sta ponovili tako ona kot sodelavka, a je bil odgovor enak. Nato naj bi Radan dejal še, da se odmerjanje tega zdravila na temperaturni list bolnika ne bo zapisalo, je pojasnila medicinska sestra.
Ker se ji je to zdelo nenavadno oziroma se ji je tovrsten odmerek zdel nepotreben, je po telefonu o zdravnikovih navodilih obvestila svojo nadrejeno, je včeraj zatrdila na sodišču. In takrat je tudi na Radana začela gledati drugače. "Takrat se je vse podrlo, verjela sem vanj, verjela sem, da delamo dobro, da jaz delam dobro, takrat pa sem začela dvomiti v vse, vključno s seboj," je pripovedovala vidno pretresena priča, ki je po aferi zaradi pritiska nadrejenih sklenila zamenjati službo.
Vendar pa njena tedanja nadrejena, ki sicer tudi sama zdaj dela na drugem oddelku, zanika, da bi se z medicinsko sestro slišali. "Ni me poklicala in o tem se nisva pogovarjali," je zatrjevala včeraj na sodišču. Da bolniku nameravajo odmeriti propofol je sicer izvedela že dopoldne, ko je bila še v službi, kar se ji je zdelo nekoliko neobičajno, saj da običajno odmerijo morfij. Da je Radan naročil tolikšen odmerek, pa je izvedela naknadno, je pojasnila. Ob tem pa je zanikala, da bi zaradi te zgodbe kdo nanjo pritiskal.
Pred sodni senat je včeraj stopila tudi nekdanja predstojnica oddelka za intenzivno terapijo na nevrološki kliniki Bojana Žvan, ki je po aferi Radan ostala brez predstojniškega mesta. Po njenih besedah je za Radana na kliniki veljalo, da je dober zdravnik, ki je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč.
Kritična pa je bila do sestave komisije, ki je nad Radanovim delom izvedla interni nadzor, saj da v njej ni bilo strokovnjakov za intenzivno terapijo, zaradi česar da je bil nadzor nestrokoven. Kritizirala je tudi delo policije, ki da ne ve, kako se pri njih odvijajo postopki evalvacije dogodka in kako poteka notranja komunikacija, ampak so takoj začeli postopati po "kriminalistično".
Sama o dogajanju dolgo ni vedela nič, ker naj bi jo iz zadeve izključili in zadevo poskušali rešiti znotraj intenzivne enote klinike. Tudi 16. decembra 2014, ko je umrl bolnik, ki naj bi mu Radan odmeril morfij in kalij ni dobila nobenega obvestila, je povedala. Za zadnjega bolnika, ki je prejel tudi kalij, je sicer prepričana, da če bi dobil tak odmerek te snovi, kakor se domneva, "bi umrl v sekundi".
Žvanova je Radanu stopila v bran tudi s pojasnilom, da si vsi zdravniki delajo fotodokumentacijo svojih primerov, ki jih potem kažejo svojim študentom ali specializantom. Radan je namreč obtožen tudi osmih kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja.
Sojenje se nadaljuje v četrtek, ko naj bi znova pričali zaposleni nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.