Matjaž Kovačič in šefi NKBM na zatožni klopi zaradi hrvaških poslov

Med obtoženimi so ob Kovačiču še nekdanja članica uprave Manja Skernišak ter tedanja izvršni direktor Igor Šujica in direktor KBM Leasinga Boris Cekov. S hrvaške strani se bo moral zagovarjati takratni direktor hrvaške družbe Multiconsult, ki se je pozneje preimenovala v KBM Projekt, Tomislav Blagus, ter še šest njegovih sodržavljanov.

Ostali obtoženi so Vlatka Matić Pivac, Koraljka Slunjski Bočkaj, Kemal Keranović, Vinko Gulin, Janko Šupih Kvaternik in Božo Brdar. Večinoma gre za podjetnike, koliko od teh se jih bo dejansko odzvalo pozivu sodišča, pa bo jasno ob začetku sodnega procesa.

Enajsterici tožilstvo očita zlorabo položaja v sostorilstvu v zvezi s posli banke na Hrvaškem. Kot so pred leti poročali mediji, predvsem Večer, naj bi takrat še državna mariborska banka med leti 2006 in 2009 prek svoje hrvaške družbe s prevzemi manjših lokalnih podjetij kupovala zemljišča na Hrvaškem. Ta naj bi pred tem parcele kupovala z denarjem, ki jim ga je posodila banka, Multiconsult pa naj bi jih nato precej preplačal, s čimer naj bi vpleteni banko oškodovali za kar 28 milijonov evrov.

Specializirano državno tožilstvo je obtožnico vložilo že pred poletjem leta 2017, a ta dolgo ni postala pravnomočna, saj so vsi štirje slovenski obdolženi zoper njo ugovarjali, zavleklo se je tudi zaradi prevajanja obtožnice v hrvaški jezik, saj naj bi bila po pisanju Večera obtožnica dolga več kot 300 strani.

Vpleteni so vse obtožbe v preteklih letih zavračali. Kot je navajal Večer, naj bi bil glavni operativec Nove KBM na hrvaškem trgu Blagus, del denarja, ki naj bi bil iz banke domnevno poniknil v hrvaških poslih, pa naj bi končal na računih v Švici in Avstriji. Dostop do avstrijskega računa naj bi po Blagusovem pooblastilu imela njegova sodelavka Koraljka Slunjski Bočkalj, denar pa naj bi nato v kovčkih spravila do Zagreba.

Med preiskavo je bilo vpletenim hrvaškim podjetnikom skoraj osem let zaseženo premoženje, a je tamkajšnje sodišče pozneje, zaradi spremembe zakonodaje in ker obtožnica še ni bila pravnomočna, zavrnilo predlog za podaljšanje zamrznitve premoženja, ki bi lahko izhajalo iz kaznivega dejanja. Šlo naj bi za okoli 14 milijonov evrov v nepremičninah in denarju na računih.

Nekdanji prvi človek Nove KBM je po pisanju Večera v svojo obrambo večkrat zatrdil, da za Blagusove poslovne manevre ni vedel. Med drugim je v intervjuju za omenjeni časnik leta 2014 povedal, da nikogar od tistih, ki so kupovali in nato prodajali zemljišča Multiconsultu ni nikoli niti srečal niti se z njimi ni pogovarjal, kar je po njegovem povsem preverljivo.

"Prav tako nisem prejel nobenega denarja iz teh zadev. Policija lahko z lahkoto preveri, kako so tekli tokovi denarja," je takrat povedal Kovačič, ob tem pa glede na vse obtožbe v zvezi z njim dodal, da se bo, ko bo nekdo dokazal, da je pri kateremkoli poslu banke, v katerem je sam sodeloval, vzel en evro, sam odpeljal v zapor.

V zvezi s hrvaškimi posli so mediji leta 2014 ugibali o tem, da naj bi Kovačič sodeloval tudi s takratnim predsednikom vlade Janezom Janšo, katerega naj bi prek elektronske pošte obveščal o teh poslovnih odločitvah. V SDS so obtožbe takrat pripisali bližajočim se evropskim volitvam, Kovačič pa je zatrdil, da se ne spomni, da bi kadarkoli o kateremkoli poslu obveščal Janšo.

V zvezi z nekdanjimi vodilnimi nekoč druge največje državne banke, ki je zdaj že nekaj let v lasti ameriškega sklada Apollo, sicer teče še nekaj preiskav, odškodninske tožbe zoper njih pa je vložila tudi Nova KBM še v času, ko je banko vodil Kovačičev naslednik Aleš Hauc. Od njih so terjali 23 milijonov evrov, ker naj bi opustili dolžno ravnanje pri kreditiranju podjetij Stavbar Gradnje, Gradis, Pom Invest, Celjska borzna hiša in Center Naložbe.

Mariborsko višje sodišče je lani zavrnilo dobrih 23 milijonov evrov visoko tožbo, novi lastniki pa so se nato odločili, da se ne bodo več pritožili.

Kovačič je bil v zvezi s preteklimi bančnimi posli zaslišan tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo, kjer so bili zanj bolj kot delovanje bank pred sanacijo sporni višina dokapitalizacij konec leta 2013 in prenosi t. i. slabih terjatev na DUTB.