Pričakovati je, da bo potrjen, saj so mu podporo napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah, ni pa sprejemljiv za poslance SDS.
Predsednika vrhovnega sodišča imenuje državni zbor na predlog ministra za pravosodje po poprejšnjem mnenju Sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča. Imenovan je za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Da je imenovan, mora zanj v DZ glasovati večina prisotnih poslancev.
Na javni poziv k vložitvi kandidatur za prosto mesto predsednika vrhovnega sodišča, objavljen oktobra lani, sta se prijavila dva kandidata, vrhovni sodnik Rudi Štravs in vrhovni sodnik Damijan Florjančič. Tokratni razpis je bil že tretji razpis za prvega moža vrhovnega sodišča. Na prvega se ni prijavil nihče, drugega pa je predčasno ustavil minister Klemenčič, ker je ocenil, da se stroka ni poenotila o kandidatu.
Vmes je prejšnjemu predsedniku Branku Masleši potekel mandat, tako da do imenovanja novega predsednika sodišča predsedniška pooblastila opravlja podpredsednica Nina Betetto.
Pravosodni minister Klemenčič je minuli teden na seji mandatno-volilne komisije DZ povedal, da se je med dvema prijavljenima kandidatoma za Florjančiča odločil, ker gre za kariernega sodnika, ki je opravil celotno pot od prvostopenjskega do vrhovnega sodišča, v vmesnem času pa je kot dodeljeni sodnik na ministrstvo za pravosodje opravljal tudi naloge, povezane z zakonodajnimi postopki ter področjem usposabljanja in izobraževanja. "Mislim, da gre trenutno za edinega sodnika na vrhovnem sodišču, ki je bil predsednik katerega od nižjestopenjskih sodišč", saj je vodil Okrožno sodišče v Kopru, je dejal.
V SDS pa Florjančiču očitajo kršenje človekovih pravic, ker je sodeloval v sodnem postopku v zadevi Patria.