Kot so objavili na Twitterju, so "ponoči neznanci davkoplačevalcem povzročili več tisoč evrov škode s popolnim uničenjem fasade. Eden izmed vrste napadov na ministrstvo in uslužbence, ki si sledijo iz tedna v teden".
V kasnejšem sporočilu za javnost pa so zapisali, da gre za nov primer nedopustnega vandalizma in uničevanja javne infrastrukture, ki je odraz nekega širšega stanja v državi. "Uslužbenci ministrstva so pod velikim pritiskom, do te mere, da jih je strah hoditi v službo. Ministrstvo odločno zavrača takšno zavržno stopnjevanje pritiska. V demokratični državi, kjer velja vladavina prava, za takšne ekscese ni prostora. Policijo pozivamo, da storilce, ki so vsak teden bolj drzni, čim prej izsledi, preden se ne zgodi še kaj hujšega," so dodali.
Policija se je na primer že odzvala. Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak je na dopoldanski novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 potrdil, da so neznane osebe z baloni s črno barvo poškodovale zgradbo ministrstva. Kriminalisti nadaljujejo preiskavo, ko bo ta končana, pa bodo po njegovih besedah obvestili državno tožilstvo, policijska uprava pa tudi medije.
Na ministrstvu so sicer ob protestih, ki so se v zadnjih mesecih zgodili v okviru akcij, uperjenih proti delovanju ministra Vsaka Simonitija in ministrstva, opozorili, da so protestniki večkrat v nasprotju z zakonom z neprijavljenimi protesti zaprli Maistrovo ulico in brez posledične kazni vandalizirali stavbo ministrstva. Konec oktobra pa je Simoniti v odzivu na petkovo akcijo anonimnih kulturnikov pred stavbo ministrstva ocenil, da gre za grožnjo s smrtjo njemu in njegovim sodelavcem. Kot je pojasnil, je prizor pred ministrstvom predstavljal "pisarno po umoru: na cesto so postavljene mize, obrizgane z barvo, ki predstavlja kri, na mizah so jasno napisana imena sodelavcev".
Poteze ministrstva in Simonitija tudi v strokovni javnosti sprožajo pomisleke in kritike, ki med drugim letijo na način izbiranja direktorjev osrednjih nacionalnih kulturnih ustanov. Filmarji opozarjajo na alarmantno stanje na tem področju, nekaj samozaposlenih v kulturi je ostalo brez statusa in plačanih prispevkov, med njimi v zadnjih dneh najbolj odmeva primer raperja Zlatana Čordića. Kritike so letele tudi na račun načrtovane ustanovitve Muzeja osamosvojitve Slovenije.
V zadnjih mesecih je bilo tudi več pozivov, naslovljenih na ministra. Oktobra je več kot 200 organizacij podpisalo javni poziv ministrstvu, naj umakne zahtevo po izselitvi nevladnikov z Metelkove 6. Novembra pa je sledilo javno pismo, ki ga je podpisalo več kot 70 institucij ter skoraj 200 posameznikov. V njem so ministru očitali ogrožanje delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi, neupoštevanje stroke in neodgovorno gospodarjenje.
