Revija Reporter
Slovenija

Mariborčani so župana Fištravca ocenili s klavrno dvojko

Reporter, STA

25. apr. 2017 10:38 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

V anketi Večera je najnižjo oceno med župani mestnih občin na severovzhodu Slovenije dobil mariborski župan Andrej Fištravec.

Med župani šestih mestnih občin na severovzhodu Slovenije so vprašani v javnomnenjski raziskavi, ki jo je danes objavil časnik Večer, najslabše ocenili mariborskega župana Andreja Fištravca, najbolje pa celjskega župana Bojana Šrota. Prvi je dobil za svoje župansko delo povprečno oceno 2,3, drugi pa 3,85.

Na drugem mestu je murskosoboški župan Aleksander Jevšek s povprečno oceno 3,82, tretji velenjski župan Bojan Kontič z oceno 3,49, takoj za njim pa se z oceno 3,41 uvršča slovenjgraški župan Andrej Čas. Pred Fištravca se je uvrstil še ptujski župan Miran Senčar s povprečno oceno 2,95.

Največja težava v vseh anketiranih občinah so nova delovna mesta in gospodarski razvoj. Bolj ko so ljudje oddaljeni od Ljubljane, bolj izpostavljajo ta problem. V Celju denimo postavlja delovna mesta na prvo mesto slaba četrtina vprašanih, v Murski Soboti dobra polovica. Posebno mesto zavzema Slovenj Gradec, saj je za njegove občane največji problem infrastruktura.

V to, da se občina razvija v pravo smer, sodeč po anketi Večera najbolj verjamejo Pomurci, še zlasti prebivalci Murske Sobote, kjer jih dobrih 60 odstotkov vidi spremembe na bolje. "Pravo smer" zaznava tudi dobra polovica Celjanov in Velenjčanov ter vrsta okoliških občin na tem območju. V Slovenj Gradcu je enak delež tistih, ki vidijo razvojne premike, in tistih, ki se jim zdi, da se nič ne spremeni (dobrih 40 odstotkov).

Na Ptuju je tistih, ki menijo, da se občina razvija v pravo smer, le slaba petina. Slaba tretjina pravi, da občina razvojno nazaduje, slaba polovica pa ne vidi nobenih sprememb na bolje ali slabše. V Mariboru le slabih deset odstotkov vprašanih meni, da se občina razvija v pravo smer, skoraj 40 odstotkov pa jih meni, da Maribor razvojno nazaduje. Dobra polovica vprašanih ne vidi nobene spremembe.

Pri vprašanju o političnih strankah je ostala povsod več kot polovica neopredeljenih. Če bi bile aprila volitve, bi po teh javnomnenjskih podatkih zmagala SDS. To je edina stranka, ki jo podpira več kot deset odstotkov vprašanih povsod, v mestu in na vasi. Le v Murski Soboti vodijo socialdemokrati (SD), ki jih podpira slabih 15 odstotkov vprašanih.

SD je več kot desetodstotno podporo zbrala še v Slovenj Gradcu, na Ptuju in v Mariboru jo podpira slabih deset odstotkov, v Celju in Velenju pa okoli sedem odstotkov. Vladajoča SMC je najmočnejša v Mariboru, kjer jo podpira slabih osem odstotkov, dobrih sedem odstotkov jo podpira v Velenju in Slovenj Gradcu, v Celju in Murski Soboti pa dobrih šest odstotkov vprašanih. V peti in osmi volilni enoti bi jo prehitel DeSUS. NSi ima največ simpatizerjev v osmi volilni enoti, Združena levica (ZL) pa v sedmi in osmi.

Če te podatke združimo, ugotovimo, da v tem delu države vodi SDS, sledijo SD, SMC, DeSUS, ZL, NSi, SLS in ZaAB.

Javnomnenjsko raziskavo je za Večer opravila Ninamedia med 3. in 12. aprilom na območju pete, sedme in osme volilne enote. V Mestni občini Celje so anketirali 146 ljudi, v Velenju in Slovenj Gradcu po sto, v preostalih občinah na območju pete volilne enote pa 307. V Mariboru so v anketo vključili 345 polnoletnih, iz drugih občin na območju sedme volilne enote pa 255. Na Ptuju je sodelovalo 168 ljudi, v Murski Soboti 144 in 289 iz drugih občin na območju osme volilne enote.