Revija Reporter
Slovenija

Največja tveganja na področju bančništva ostajata dohodkovno in kreditno tveganje

STA

11. sep. 2016 6:42 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Letno poročilo odbora za finančno stabilnost za obdobje med lanskim in letošnjim aprilom izpostavlja, da največja tveganja na področju bančništva ostajata dohodkovno in kreditno tveganje. Na zavarovalniškem trgu je največje tržno tveganje, na področju, ki ga spremlja ATVP, pa tveganje likvidnosti kapitalskega trga.

Kot ugotavlja poročilo nadzornikov finančnega sistema v državi, Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencije za zavarovalni nadzor, se v bančnem sektorju nadaljuje stabiliziranje razmer z ugodnimi tendencami.

Dohodkovno in kreditno tveganje kažeta tendenco zniževanja. Zmanjševanje odvisnosti od grosističnih virov financiranja, visoka likvidnost in dostop do virov likvidnosti pri Evropski centralni banki ter stabilna rast domačih vlog v strukturi virov še naprej znižujejo tveganje financiranja.

Na drugi strani pa se v okolju nizkih obrestnih mer povečuje izpostavljenost obrestnemu tveganju. Tveganju zviševanja obrestnih mer so najbolj izpostavljene banke v večinski tuji lasti in majhne domače banke, navaja poročilo, s katerim se je ta teden seznanil odbor DZ za finance in monetarno politiko.

Kot pojasnjujejo pisci, se v bankah veča razkorak med povprečnim obdobjem spremembe aktivnih in pasivnih obrestnih mer ter s tem povečuje tveganje v primeru naraščanja obrestnih mer. Razkorak se povečuje predvsem zaradi podaljšanja povprečnega obdobja spremembe aktivnih obrestnih mer.

Poleg tega utegne večja naklonjenost posojilom s fiksno obrestno mero povečati razkorak med aktivo in pasivo. Kumulativna obrestna vrzel do dveh let med aktivnimi in pasivnimi obrestno občutljivimi postavkami se lani ni močno spremenila in se giblje okoli minus dve milijardi evrov.

Na zavarovalniškem trgu so bila lani ključna tržno, makroekonomsko in zavarovalno tveganje. Največje je bilo tržno tveganje, spet zaradi okolja nizkih obrestnih mer. To vpliva na težje usklajevanje sredstev in obveznosti, zato pa se povečuje tudi tveganje reinvestiranja, kar lahko negativno vpliva na poslovanje predvsem življenjskih in pokojninskih zavarovalnic.

Ključna tveganja makrobonitetnega področja, ki ga nadzoruje ATVP, so lani ostala na enakih ravneh kot doslej. Tveganje stabilnosti neto vplačil v vzajemne sklade tako ostaja nizko, medtem ko tveganje likvidnosti kapitalskega trga ostaja visoko.

Del finančnega sistema pod pristojnostjo ATVP je lani zaznamovalo nadaljnje zmanjševanje števila investicijskih podjetij in družb za upravljanje, hkrati je bil trg priča povečanju premoženja v upravljanju investicijskih in pokojninskih skladov.

Banka Slovenije je za ukrepanje na področju odprave sistemskih tveganj doslej uvedla štiri makrobonitetne instrumente. Sprva je uvedla instrument za vzdržno zniževanje razmerja med posojili in vlogami nebančnega sektorja ter instrument omejevanje depozitnih obrestnih mer.

Od letos sta v veljavi še proticiklični kapitalski blažilnik in blažilnik za druge sistemsko pomembne banke. Cilj prvega je ublažiti in preprečiti čezmerno rast kreditiranja in čezmerni finančni vzvod ter zagotoviti, da bi banke imele v času krize na razpolago več kapitala. Cilj drugega pa je omejiti sistemski vpliv izkrivljajočih spodbud, da bi se zmanjšal moralni hazard.

Agencija za zavarovalni nadzor se je lani posvečala predvsem uveljavitvi Solventnosti 2, ki je uvedla enotna pravila nadzora nad vsemi zavarovalnicami v EU in zaostrila kapitalske zahteve zavarovalnic. Tako agencija kot ATVP sta v tem obdobju tako uveljavili ukrepe makrobonitetnega značaja.

ATVP ob tem za lani ugotavlja, da so si tuji kapitalski trgi že povsem opomogli, slovenski pa je še globoko pod ravnmi izpred krize, pri čemer je najbolj kritičen obseg trgovanja z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi ter število izdaj vrednostnih papirjev, ki kotirajo na njej. Kapitalski trg bi bilo treba spodbuditi, saj je pomemben z vidika nadaljnjega razvoja gospodarstva.

Ponudbo na kapitalskem trgu bi bilo mogoče povečati z uvrstitvijo večjega števila podjetij z državnim lastništvom, zaradi česar bi bilo treba dopolniti strategijo upravljanja kapitalskih naložb države. Država bi tako pokazala naklonjenost domačemu kapitalskemu trgu, kar bi zbudilo zanimanje ter obnovilo zaupanje domačih in tudi tujih vlagateljev, med drugim izpostavlja poročilo.