Letos prva dela na razvpitem, milijardnem projektu drugega tira

Že januarja naj bi bila znana finančna konstrukcija za gradnjo 27-kilometrskega tira, dela naj bi stekla konec leta. Z namenom, da bi preprečili podobno zgodbo kot je bila projekt Teš 6, bo nad projektom bdel tudi svet za civilni nadzor drugega tira.

Za drugi železniški tir Koper-Divača, s katerim bi Slovenija dobila sodobno in zmogljivo železniško povezavo koprskega pristanišča na železniško omrežje, je vlada marca letos sprejela sklep o ustanovitvi posebnega projektnega podjetja 2TDK. Podjetje bo po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča izvedlo vse potrebne aktivnosti tako v fazi priprave kot pozneje izgradnje drugega tira.

Vlada se je nedavno odločila za 20-milijonsko dokapitalizacijo 2TDK, sredstva pa bodo zadoščala za izvedbo pripravljalnih del, ki bodo predvidoma stekla poleti. Dokapitalizacija naj bi bila izvedena do 7. februarja, ko se namerava Slovenija spet prijaviti na razpis za evropska sredstva v okviru mehanizma za povezovanje Evrope (Cef).

Slovenija je sicer s tem projektom za evropska sredstva enkrat že neuspešno kandidirala, tokrat pa bo po besedah Gašperšiča drugače, saj imajo gradbeno dovoljenje, ustanovljeno posebno projektno podjetje, opredeljeno finančno konstrukcijo in tudi zagotovljena sredstva za finančni vložek države. Predviden vložek države znaša znaša skupno 200 milijonov evrov, preostanek bo zagotovljen po sprejemu posebnega zakona, ki bo določal način gradnje in financiranje nove železniške proge.

Tega naj bi vlada potrdila do konca januarja. V zadnjem času se je ugibalo, ali bo nova železniška povezava namenjena zgolj za tovorni promet oz. tudi za potniški promet, minister pa je pojasnil, da bo proga zgrajena tako za tovorne kot potniške vlake, kot predvideva tudi gradbeno dovoljenje.

Dokončna finančna konstrukcija projekta sicer še ni potrjena, je pa Gašperšič povedal, da je vrednost projekta ocenjena na manj kot eno milijardo evrov. Ob tem je poudaril, da v ocenjeni vrednosti niso upoštevani stroški davka na dodano vrednost (DDV) za gradbena dela, kajti v skladu z zakonom o DDV je mogoče ta davek v času gradnje poračunavati. Poleg tega so pri oceni vrednosti projekta upoštevali nižjo vrednost samih del ter nekatere tehnične optimizacije.

Drugi tir zajema dva viadukta, en odprt usek in osem predorov. Slednji so najpomembnejši in najdražji del projekta, saj zajemajo skoraj 75 odstotkov skupnih stroškov projekta. Prav metoda gradnje predorov je eden ključnih kriterijev, ki vplivajo na vrednost projekta.

Ministrstvu bo za pripravo finančne konstrukcije kot podlaga služila revizija torinskega podjetja Geodata Engineering, do katere so bili kritični v civilnem svetu za nadzor projekta drugi tir. V svet je vključenih več kot 20 članov, ki so ob ustanovitvi pojasnili, da so se zbrali zato, da se v Sloveniji ne bi ponovila zgodba šestega bloka šoštanjske termoelektrarne Teš 6. Med vidnejšimi člani sveta so Jože P. Damijan, Jože Mencinger, Marko Pavliha, Darko Štrajn in Emil Milan Pintar, ki so še poudarili, da njihov namen ni zaviranje projekta, ampak odstranjevanje ovir za njegovo realizacijo.

Vlade naj bi do konca januarja izbrala metodo financiranja, med njimi pa naj bi bila izbira javno-zasebnega partnerstva najmanj verjetna, saj bi bila gradnja proge v tem primeru dražja. Namesto tega se kot najbolj optimalna možnost ponuja javnofinančni model z udeležbo ene od zalednih držav. Znano je, da je zanimanje za sodelovanje pri gradnji drugega tira že pokazala Madžarska, ki je zainteresirana za sodelovanje pri razvoju logistike na celotnem koridorju srednje in vzhodne Evrope.

Gašperšič je potrdil, da so z Madžarsko v intenzivnih dogovorih, ob tem pa zavrnil namigovanja, da naj bi Madžarska dobila lastniški delež v Luki Koper. Kot je pojasnil, je v igri solastniški delež v družbi 2TDK.

Objava razpisa za začetek gradnje, ki naj bi trajala šest do sedem let, naj bi bila konec leta. Poleg že vloženih pet odstotkov potrebnih sredstev in neposrednih kapitalskih vložkov, ki naj bi prestavljali 40 odstotkov finančne konstrukcije, pa naj bi denar za projekt prišel še iz nepovratnih evropskih sredstev ter kreditov Evropske investicijske banke.