pokol-v-šoli-vladislava-ribnikarja, obletnica-pokola Svet24.si

Srbija pred obletnico krvavega poboja v beograjski...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

hisa brglez-pl016 Reporter.si

Hiše, avti in bančni računi evropskih ...

doncic Ekipa24.si

Kakšen odgovor Luke! Je kdo dvomil vanj? Vsem je ...

poroka-na-prvi-pogled Njena.si

Poroka na prvi pogled: Markove navade ...

crypto.com arena Ekipa24.si

Sramota leta! V LA-ju skušali takole provocirati ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Kršinar in Pirkovič nista kršila pravil Častnega razsodišča ZNP

Deli na:
Kršinar in Pirkovič nista kršila pravil Častnega razsodišča ZNP

Častno razsodišče Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) je v primerih pritožb zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in urednika oddaje Tednik na TV Slovenija Igorja Pirkoviča odločilo, da novinar in urednik nista kršila pravil Častnega razsodišča ZNP. Objavljamo razsodbi častnega razsodišča ZNP.

Primer pritožbe Gregorja Kosa v zvezi s člankom novinarja Igorja Kršinarja

Četrtega junija 2014 se je Gregor Kos, tedanji generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), pritožil na Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije v zvezi s člankom novinarja tednika Reporter Igorja Kršinarja z naslovom »Neverjetno: na šolskem ministrstvu se razgibavajo na stroške davkoplačevalcev«. Članek je bil objavljen na spletni strani tednika Reporter četrtega junija 2014.

Z Novinarskega častnega razsodišča (NČR) so o pritožbi obvestili Kršinarja in ga prosili naj se nanjo odzove, toda ker je član Združenja novinarjev in publicistov in ne Društva novinarjev Slovenije, jim je pojasnil te okoliščine in poslal Kosovo pritožbo v obravnavo na Častno razsodišče ZNP.

V članku je novinar Kršinar pisal o tem, da je generalni sekretar MIZŠ Gregor Kos zaposlene na ministrstvu povabil na redno tedensko vadbo joge, ki bo potekala vsako sredo pol ure med delovnim časom, za udeležence bo brezplačna. Novinar je zapisal, da gre za razgibavanje na stroške davkoplačevalcev. Generalni sekretar Kos je novinarju očital kršenje več členov Kodeksa NČR, med drugim je po njegovem novinar zamolčal informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme, ni se izognil nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, zmotil ga je naslov, ker naj bi potvarjal vsebino. Po njegovem bi moral novinar bralce opozoriti, da objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja.

V svojem zagovoru je novinar Igor Kršinar pojasnil, da mu je zanesljivi vir poslal dopis, objavljen na MIZŠ, da ministrstvo organizira brezplačno vadbo joge v delovnem času uslužbencev, informacija se je izkazalo za verodostojno, zato je tednik Reporter njegov članek o tem tudi objavil na spletni strani. Hkrati je generalnemu sekretarju Gregorju Kosu poslal vprašanja, na katera je ta odgovoril pomanjkljivo, žaljivo in arogantno, pravi Kršinar.

Odgovori niso zanikali osnovne informacije, torej da ministrstvo za svoje uslužbence brezplačno v delovnem času organizira vadbo joge. Odgovor, da vadba ni šla na stroške davkoplačevalcev, ker je trenerka vaje opravljala brezplačno, ne ustreza resnici, saj joga ne sodi v delokrog dela uslužbencev na MIZŠ. Poleg tega mu generalni sekretar ni odgovoril na vsa in tudi ne na nadaljnja vprašanja, ki bi razjasnila, katera oseba izvaja vadbo joge in kako je povezana s posameznimi ljudmi z vrha MIZŠ ter po kakšnem postopku so jo izbrali.

Odgovori na ta vprašanja so bili bistveni za razjasnitev celotne zadeve, je pojasnil novinar, zato so se pri tedniku odločili, da bodo objavili le celovite odgovore, teh pa niso prejeli. Sama objava pristnega dokumenta ne terja pridobitve ti. nasprotnega mnenja, niti se ni izkazalo, da bi bil dokument netočen. Po mnenju Kosa pa je novinar kršil 10. Člen kodeksa NČR: »Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.«

V okviru Pravil Častnega razsodišča ZNP lahko domnevno kršitev glede naslova obravnavamo z vidika upoštevanja druge točke Pravil in sicer, da morajo biti objave v medijih natančne, poštene in celovite, uporabnikov ne smejo zavajati. Naslov opisanega članka v ničemer ne zavaja in je ustrezal dejanskemu stanju. Poudariti velja, da gre v tej zadevi kvečjemu za kršitev medijske zakonodaje od g. Kosa, saj novinarju na jasno postavljena vprašanja, na primer glede imena »profesionalne inštruktorice joge«, ki je vodila vadbo, ni odgovoril. Prav tako ni odgovoril, ali je bila inštruktorica izbrana na podlagi javnega razpisa in kdo je sprejel odločitev o tečaju joge. Ob tem si je drznil biti Kos pri odgovoru celo žaljiv, s povsem neprimerno oceno, da »navedbe (novinarja op.p.), kot pogosto ne držijo, saj nimajo realnih osnov.«

Pojasnil je sicer, da učiteljica joge svoj tečaj ni zaračunala, kar pa ne spremeni dejstva, da so se ga uslužbenci udeleževali na stroške davkoplačevalcev, saj se je izvajal v okviru delovnega časa. Ne drži niti navedba Kosa, da naj bi Kršinar v članku objavil nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja. Članek je bil objavljen na podlagi uradnega dopisa Gregorja Kosa javnim uslužbencem na ministrstvu, v katerem jih je obvestil o tečaju joge, terminu in priporočeni opremi.

Naslov članka ne potvarja vsebine, dejstvo je namreč, da so se javni uslužbenci na MIZŠ sproščali z jogo v delovnem času, torej v tem času niso opravljali nalog, za katere jih davkoplačevalci plačujemo. Posebej je v dopisu, ki ga je nanje naslovil omenjeni javni uslužbenec, poudarjeno, da za udeležbo ni potrebno prijavljati privatnega izhoda v evidenci prisotnosti, kar pomeni, da se je pol ure vadbe joge štelo za delovni čas.

Zaključek: novinar Igor Kršinar s svojim člankom ni kršil Pravil Častnega razsodišča ZNP, pač pa je javni uslužbenec Gregor Kos MIZŠ z zamolčanjem dejstev, po katerih je spraševal novinar, kršil zakon o medijih in postopanje državnih organov v zvezi z dajanjem informacij za medije. Postopek pred Častnim razsodiščem se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku, ki mora biti podan najpozneje pol leta od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča ČR ZNP, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka.

Primer pritožbe Javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana v zvezi z ravnanjem urednika Igorja Pirkoviča

Javni zavod Živalski vrt Ljubljana uredniku oddaje Tednik na RTV Slovenija Igorju Pirkoviču očita, da je z neobjavo odgovora na navedbe novinarke Saše Perpar v prispevku »Kaj se dogaja v živalskem vrtu?«, objavljenem v oddaji Tednik 2. 6. 2014, kršil naslednja pravila Častnega razsodišča ZNP: - Član ZNP je zavezan resnicoljubnosti, - Objave v medijih morajo biti natančne, poštene in celovite, - Ko je razvidno, da je bila objavljena resna netočnost, je novinar, ki je netočnost objavil, dolžan opozoriti medij, ki mora čim prej odpraviti napako z objavo preverjenih dejstev.

Kot v pritožbi pojasnjuje zastopnik Živalskega vrta, Odvetniška družba Hočevar – Mokorel, je bila na Igorja Pirkoviča in generalnega direktorja RTV Slovenija mag. Marka Fillija 11. 6. 2014 dana zahteva za objavo odgovora na objavljeno informacijo. Odgovor je po besedah pritožnika zanikal navedbe sodelujočih v prispevku, s tem da so bila dana tudi ustrezna pojasnila o temah, v zvezi s katerimi predhodno živalski vrt ni mogel dati pojasnil, saj z njimi kljub večkratnim pisnim prošnjam ni bil seznanjen.

Pritožnik nadalje pojasnjuje, da je 2. 7. 2014 prejel odgovor Igorja Pirkoviča, da odgovora ne bodo objavili, ker zahteve niso naslovili na odgovornega urednika (temveč zgolj na urednika) in ker je odgovor preobširen glede na prispevek, v njem pa tudi niso zanikali informacij, ki so bile v Tedniku podane. Pritožnik trdi, da sta novinarka in urednik zahtevo neutemeljeno zavrnila, saj po njegovem mnenju ne držijo navedbe za zavrnitev, da je bil odgovor nesorazmerno daljši od prispevka ter da niso bile izrecno zanikane trditve v prispevku. Da takšni razlogi nimajo dejanske podlage, je mogoče razbrati iz odgovora na prispevek, ki izrecno zanika konkretne izjave sogovornikov in novinarke, poudarja pritožnik.

2. odstavek 42. člena zakona o medijih pravi: »Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji.« Zakon o medijih določa, da je samo odgovorni urednik tisti, od katerega se lahko zahteva objava odgovora na objavljeno informacijo. Po besedah Pirkoviča je s tem pritožnika tudi seznanil, kar dokazuje z dopisom.

Urednik oddaje Tednik Igor Pirkovič glede na svojo funkcijo nima pristojnosti, da odloča o objavi odgovorov na objavljene informacije, ampak lahko to stori le odgovorni urednik. Pirkovič z neobjavo odgovora Javnega zavoda Živalski vrt na objavljeno informacijo v prispevku novinarke Saše Perpar tako ni kršil pravil Častnega razsodišča ZNP. Častno razsodišče s strani pritožnika očitanih kršitev novinarke Saše Perpar ni obravnavalo. Častno razsodišče v skladu z 2. členom poslovnika obravnava in presoja kršitve pravilnika Častnega razsodišča ZNP s strani članov ZNP, na pobudo večine njegovih članov pa lahko obravnava tudi primere in pojave neetičnega ravnanja avtorjev novinarskih in uredniških vsebin, ki niso člani ZNP.

Zaključek: Častno razsodišče Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) je v primeru Javni zavod Živalski vrt Ljubljana proti novinarki in uredniku oddaje Tednik na TV Slovenija Saši Perpar in Igorju Pirkoviču, ugotovilo, da urednik Igor Pirkovič ni kršil pravil Častnega razsodišča ZNP. Postopek, ki je bil zaključen in po katerem sta bila izdana razsodba ali stališče častnega razsodišča ZNP, se lahko v skladu s poslovnikom častnega razsodišča obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje pol leta od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča častno razsodišče ZNP, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka.