Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je govoril o logiki oziroma zakonitostih pri spreminjanju volilnih sistemov. "Stranke velikokrat razmišljajo o spremembah sistema, je pa bolj pametno, če se prilagodijo veljavnemu sistemu in v njem poskušajo biti čim bolj uspešne," je dejal. Meni, da so resne spremembe sistema redke, ker stranke ne želijo spreminjati tistega sistema, v katerem so bile uspešne, še zlasti ne s takšnimi spremembami, na podlagi katerih bi izgubile podporo in število poslancev v parlamentu.
Ribičiču je bližji t. i. kombinirani, nemški volilni sistem, ki sicer na referendumu o volilnih sistemih leta 1996 ni dobil zadostne podpore in je kombinacija proporcionalnega in večinskega volilnega sistema. Z uvedbo tega sistema bi bilo po njegovi oceni v parlamentu manj strank kot zdaj, a še vedno več kot pri večinskem volilnem sistemu.
Omenil je, da v PS predlagajo spremembo zakona o volilnem sistemu, po katerem bi imeli državljani možnost absolutnega preferenčnega glasu, obenem pa bi ukinili volilne okraje. Tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) mora do 23. marca zbrati 5000 podpisov za referendum o spremembah volilnega zakona.
Evropski poslanec Milan Zver se zavzema za takšen volilni sistem, ki bi omogočil politično stabilnost, ne pa da bi povzročal nestabilnost. "Zagotovo je tako v teoriji kot v praksi dokazano, da proporcionalni volilni sistemi z relativno nizkim pragom, kakršnega imamo mi, povzročajo politično nestabilnost," je poudaril Zver.
Dvokrožni večinski sistem je po njegovem mnenju eden od odgovorov na politično nestabilnost. Zver meni, da bi moral biti že davno uveden, ob tem pa dopušča tudi možnost kakšne druge kombinirane oblike. Vsekakor pa sta učinkovitost in stabilnost političnega sistema glavna razloga, da Zver spremembe podpira.
Matej Makarovič z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije meni, da je sedanji volilni sistem slab, ker združuje slabe lastnosti proporcionalnega sistema z nekaterimi slabimi lastnostmi večinskega sistema. Sedanji sistem je po njegovi oceni netransparenten in nerazumljiv, kar po njegovem mnenju prispeva k občutku "večje odtujenosti med ljudmi in politiki".
"Sprememba volilnega sistema bi lahko bila korak v pravi smer," je prepričan Makarovič. Ocenjuje, da ne bi bilo napačno, če bi pretehtali tudi možnost znatnejšega uvajanja elementov večinskega volilnega sistema. To morda ne bi pomenilo čistega večinskega volilnega sistema, pač pa le korekcijo. Kljub vsemu pa bi bilo treba v to smer resno razmišljati, je odločen Makarovič.