Maja Sunčič: Lukšič, brcni Jankovića v rit!

Včasih po obnašanju in besedah spominja na propadlega Gregorja Golobiča, zato ni presenetljivo, da ima na tviterju živčne zlome zaradi Lukšiča. Ko odštejemo bombastičnost in zajedljivost, vidimo, da so Lukšičeve besede zavite, šifrirane, kot da bi se mu od strahu tresel jezik. Zelo malo stvari pove naravnost in nedvoumno. Naklada o stricih iz ozadja, o stari in novi levici, vendar še vedno ne moremo biti gotovi, ali Lukšič ni zgolj še en pajac stricev. Morda se jih celo boji, da ga bodo odnesli, če ne bo priden? Ima pričesko zabrito na marinca, zato da ga strici ne bi mogli pocukati za sladke?

Klanje na slovenski levici že dolgo zaznamuje spopad v majhnih razlikah. Res, hudič je v podrobnostih. In prav te podrobnosti gredo Lukšiču slabo od rok. Sploh ne vemo, kaj bi rad. Premagal Jankovića in prevzel primat na levici? Zmagal na volitvah? Vladal? Ali se zgolj insceniral, metal dimne bombice in občudoval svojo podobo na tv ekranu? Doslej ni ponudil resnega programa, po katerem bi se celo v glavnih ideoloških parolah razlikoval od Jankovića in njegove PS. To se vidi tudi v različnih pobudah v parlamentu, kjer Lukšič s svojo SD zgolj drži štango Jankovićevi PS ali pa kot z nekega drugega planeta komentira delovanje svojega glavnega političnega konkurenta na levici kot slabo, nepremišljeno ali nerodno. Doslej pri njem nismo odkrili niti ene resne pobude, ki ne bi bila tako ali drugače povezana z Jankovićevo PS. Tudi v Janšo se zaletava skoraj z identičnimi besedami kot Janković, PS, strici in propadla Türk-Zares-LDS-menažerija. Če odštejemo Pahorja, kakšno alternativo Jankoviću in PS torej ponuja Lukšič na levici?

Problem ni zgolj v Lukšiču, saj se ta kakor nekoč Pahor sooča s številnimi dvostolčkarji v lastni stranki. Vodja poslanske skupine Janko Veber že dolgo sedi na dveh stolih, SD in PS. Še vedno idealizira Jankovića, kot je že pred leti izjavil za kočevsko lokalno glasilo, da mu je Janković kot župan vzor. Lukšič je govoril o razliki med novo in staro levico, o jedru okoli roparskega kapitalizma, kjer gre za ključno vprašanje Kučana in stricev iz ozadja. Veber se kljub temu pred volitvami ni izjasnil proti Kučanovem pismu in stricem ter za Pahorja, ampak je molčal. Čeprav nenehno kriči in nikoli ne zapre ust! Strici so trdno zasidrani v SD, o čemer priča Franc Križanič, ki že dolgo upošteva nasvete Draga Isajlovića. Da ne govorimo o Dušanu Semoliču, ki je ravno tako stric iz ozadja in je lani Pahorja strmoglavil kot premierja, letos pa se je v predvolilni kampanji s stavko boril za Türka in Jankovića. S takšnimi petokolonaši v lastni stranki čaka Lukšiča težka vojna. Sploh ker nima več časa za odlašanje, če hoče unovčiti Pahorjev uspeh in Jankovićev niz porazov, predvsem zadnji fiasko s Türkom.

Nad Jankovićem in njegovo PS so se po vedno novih aferah ob Türkovem porazu zgrnili še gostejši temni oblaki. Le kdo mu bo zdaj vsak dan delal piar in ga branil do zadnje kaplje krvi, saj se Türk poslavlja? Na splošno je bilo letošnje leto slabo zanj, saj je med glavnimi kandidati za nelaskavi naziv luzer leta 2012. Potem se je pojavil še Lukšič, ki mu danes povzroča hujše probleme kot Janša, v katerega se nenehno zaletava kot pobesneli bik. Zaradi Lukšiča, ki leti na krilih Pahorjeve zmage, se lahko Janković boji Türkove usode. O tem pričajo tudi histerični »analitiki« in »modreci« iz t. i. koalicije samomor (Zares, LDS, pridruženi član odslej tudi Danilo Türk), ki so povsem na psu, saj ne vedo, kako naj še naprej nabijajo z vsemi topovi po Janši in SDS, ker bodo morali velik del orožja uporabiti tudi za sestreljevanje Lukšiča in SD.

Prišli smo v pat pozicijo. Spopad med Janšo in strici iz ozadja, ki so doslej rovarili po PS, SD, propadlih LDS, Zares in Danilu Türku, ne vodi do reza, ki ga potrebuje Slovenija, ampak kvečjemu v nenehni pingpong. Dejstvo je, da Slovenija potrebuje novo levico, kajti le tako se bo slovenska politika deradikalizirala. Ta je z demonstracijami in izgredi dosegla točko vrelišča in vodi v državljansko vojno, ki se ji je Slovenija izognila v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Zato je potreben radikalen rez s staro politiko, s strici iz ozadja. Dejstvo je, da lahko Jankovića, njegovo PS ali katerikoli drug podmladek stricev iz ozadja premaga samo nekdo od »njihovih«, nekdo z levice. Kakor je Türka premagal Pahor.

Zato je zdaj velika priložnost za Lukšiča in njegovo SD. Če si seveda sploh upa. To bo boj na vse ali nič. V tej vojni ni mesta za polovičarstvo, sicer ga bodo Janković, PS in strici pogoltnili s čevlji vred in izpljunili kot žvečilni gumi. No, razen če je samo še en pajac stricev in je v politiki že dosegel vse, kar mu je namenjeno. Če ni tako, in je Lukšiča res kaj v hlačah, potem mora Jankoviću v vsem reči ne. Tudi če ga vpraša, koliko je ura, mu mora reči ne. Ne! Ker Janković zelo težko razume zavrnitev, ga mora jasno brcniti v rit. V nasprotnem primeru bo Lukšiča Janković ob pomoči stricev in  dominantno-medijskih vran nabrcal v rit in ga poslal na smetišče zgodovine.