Glede napovedanih referendumov sta predsednika opozicijskih strank dejala, da bi se morala vlada več pogovarjati s socialnimi partnerji, tem pa ne bi bilo treba uporabljati skrajnih sredstev. Narobe je, sta poudarila, da se vlada začne pogovarjati šele, ko je v to prisiljena.
Ob tem je Janković dejal, da sta finančni minister Janez Šušteršič in poslanka PS Alenka Bratušek dosegla nek dogovor in da obstaja možnost, da bo PS zahtevo za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu umaknila, a je to odvisno tudi od tega, če bo ta dogovor podprl tudi premier Janez Janša. Pri tem je med zahtevami PS poudaril, da do prodaje lastniških deležev podjetij ne sme prihajati "pod mizo", kot se je to zgodilo v Mercatorju.
Glede reševanja bank je Lukšič poudaril, da SD zakona o slabi banki ne podpira, ampak so za dokapitalizacijo. Vendar ob tem meni, da bi s tem morala država v zameno dobiti lastniški delež, ne pa le zgolj dati denar. Janković pa je predvsem izpostavil odgovornost vodij bank, direktorjev, ki morajo pokazati vizijo, kako se izkopati iz težav, ne da samo zahtevajo vedno nova javna sredstva. Ob tem je Janković ponovil, da so proti celotni prodaji bank, mora pa država razmisliti, kaj storiti s pomembnimi delnicami, ki jih ima NLB v svojem portfelju. Za NLB še predlaga oddelitev oddelkov za slabe kredite na način, da bi bili ti neposredno odgovorni nadzornemu svetu banke. Uprava banke bi se tako lahko ukvarjala s tekočimi posli, ne pa z reševanjem slabih kreditov.
Lukšič je priznal še, da je vlada Boruta Pahorja, katere član je bil, ni dobro rešila vprašanja stanja v NLB, saj je ob dveh doktrinah - tisti, ki je bila za dokapitalizacijo in tisti, ki je bila za prodajo, ostala na pol poti.
Janković je sicer, kot je dejal, vesel Janševega optimizma, ko je v pogovoru za TV Slovenija dejal, da je država zdaj v boljšem položaju, kot je bila še pred pol leta. A ga to hkrati čudi, saj da je Janša še nedolgo nazaj izjavil, da bo Slovenija potrebovala pomoč EU. Prav tako je Janković prepričan, da ta optimizem nima realne osnove, pri čemer je omenil tudi javnofinančni primanjkljaj in po njegovem mnenju nerealen proračun.
Lukšič pa je dejal, da se Janša ni ravno izkazal kot dober napovedovalec realne situacije. Med drugim je napovedoval prihod trojke iz Evrope, napovedoval je tudi, da bo vezal zaupnico na fiskalno pravilo, pa tega ni. Po njegovih besedah bi kot predsednika vlade potrebovali osebo, ki bi zagotavljala trdnost in stabilnost, kar pa da Janša ni.
Ob predlogih SDS za politične spremembe Janković pogreša ukrepe, s katerimi bi zagnali gospodarstvo in zagotovili prilive v proračun. Če bomo zgolj rezali v stroške javnega sektorja, ki po njegovem mnenju dela vrhunsko, potem tega v nekaj letih ne bo več. Oba sta sicer pohvalila sprejetje pokojninske reforme in ga vidita kot dosežek te vlade, kljub dejstvu, da bi bilo še boljše, če bi bila ta sprejeta že lani.
Janković je ocenil, da so protesti, ki so zajeli Slovenijo, izredno visoka stopnja demokracije. Ljudje so po njegovem mnenju zaradi slabega stanja v državi obupani, vendar pa ne ne želi sprejeti očitkov, da so vsi politiki enako odgovorni za nastale razmere. "Mogoče je sedaj pravi čas, da podpremo željo ljudi po spremembi in gremo na predčasne volitve," je dejal Janković. Sam je sicer napovedal, da bi se sam ponovno potegoval za premierski mandat.
Lukšič je ocenil, da se nezaupanje in nezmožnost vladanja te vlade stopnjuje. Tisti, ki mora ukrepati, je po njegovem mnenju predsednik vlade. Glede protestov pa je dejal, da imajo vsi politično ozadje, saj izražajo nezadovoljstvo z delom vlade. Tisto, kar bi moralo po njegovem mnenju zanimati državo pa je vprašanje ali imajo protesti ozadje v neofašističnih skupinah. "Kaže, da imajo," je dejal Lukšič.
Janković je dejal, da je doslej že trikrat obiskal proteste, vendar pa po njegovem mnenju politiki ne sodijo na protest, ki je napovedan za petek. "Če bo organizator znan in bo jasno sporočilo protesta, potem bom premislil ali se ga bom udeležil," je o možnosti udeležbe na pekovem protestu dejal Lukšič.
Predsednika opozicijskih strank sta spregovorila tudi o interpelaciji zoper notranjega ministra Vinka Gorenaka in se strinjala, da si bosta v primeru, da interpelacija ne bo izglasovana, Gorenak in predsednik DZ Gregor Virant morala razdeliti odgovornost za izginule podpise pod referendumsko pobudo. Lukšič pa je ob tem ocenil, da včerajšnji zagovor Gorenaka ni bil primeren in da si že zaradi tega ne zasluži biti minister.