Maja Sunčič: Danilo Türk je Jankovićev stric

Prihajajoče predsedniške volitve so priložnost za veliki obračun s strici iz ozadja. Lani so strici strmoglavili Pahorjevo vlado, mešali štrene na predčasnih volitvah in si celo ustanovili stranko, Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Podvig jim je sicer spodletel, saj njihovemu Jankoviću kljub zmagi ni uspelo postati premier. Zdaj so stave še višje, ker se v spopad ne spušča zgolj favorit stricev, ampak sam stric, sedanji predsednik Danilo Türk. Zato se bo boj iz ozadja prenesel v ospredje, kar je velika priložnost za protikandidate za doslej največji neposredni spopad s strici. Strici se radi gredo skrivalnice in se pretvarjajo, da sploh ne obstajajo. So kot mali zeleni strici, kajne? Kljub temu so v velikem slogu prvič stopili iz ozadja v ospredje leta 2004 z ustanovitvijo Kučanovega Foruma 21. Drugič in še veliko bolj očitno so prišli v ospredje lani jeseni s klečeplazenjem na Magistratu, ko so prepričali Jankovića h kandidiranju na volitvah in ustanovili PS. Na PS so povsod prstni odtisi stricev, saj ta kratica v resnici pomeni (P)odmladek (S)tricev. V odnosu do svojega nečaka Jankovića in njegovih spornih rabot, ki jih je že toliko, da jih ni več možno prešteti, in vsak dan izbruhnejo nove afere, strici mižijo na obe očesi in ne slišijo na obe ušesi. No, res so stari, ampak Jankovićeve afere vreščijo do neba in tako bodejo v oči, da jih slišijo še gluhi in vidijo slepi. Strici nečaka Jankovića in (P)odmladek (S)tricev vsak dan goreče branijo po medijih, kjer hkrati vse druge silovito napadajo in trgajo na kose.

To je najočitneje pri stricu, pardon, predsedniku Türku, ki je zaradi prihajajočih volitev še posebno v naletu. Še dobro, da ima zelo omejena pooblastila, saj mu je oblast zelo stopila v glavo in si je očitno začel domišljati, da živimo v predsedniškem sistemu. Nekateri mu v medijih že pripravljajo teren, da bi bilo treba prenesti nanj večja pooblastila, sploh zato, ker kaže, da nečaku Jankoviću ne bo uspelo postati premier. Stric predsednik je krut do vseh, rad bi zamenjal celo vlado. Seveda mu niti na pamet ne pade, da bi morali zamenjati prav njega, strica predsednika – in morda ga res bomo! Predsednikovo stričevstvo, med drugim sopomenka za antidemokratično delovanje, je očitno tudi iz njegovega rovarjenja proti premierjem. Ni res, da ruši zgolj Janšo, saj je pred tem spodkopaval že Pahorja, ko je podpiral in branil njegove največje sovražnike v koaliciji, molčal o aferah Kresalove, zahteval, naj se da lažnivcu Golobiču še ena priložnost. Že tu je na dan prišla dvoličnost strica predsednika, ki se je prelila čez rob pri nečaku Jankoviću.

Stric predsednik si celo domišlja, da je gospodar resnice in zgodovine, vsem soli pamet s svojim vzvišenim trobezljanjem in zoprno retoriko, s katero prepriča zgolj prepričane, groupies moškega in ženskega spola, ki mu kot ovce sledijo po partizanskih mitingih resnice. Nedoslednost in krutost strica predsednika sta šokantni: hvali nečakove Stožice, ki so jih sindikati razglasili za spomenik teptanja temeljnih človekovih pravic gradbenih delavcev. Da o dolgovih, ki jih je nečak naprtil Ljubljani in njenim prebivalcem, sploh ne govorimo. Kaj, stric predsednik, o tem niti besede? Verjetno bi nas stric predsednik z dekretom rad prisilil, da hvalimo nečaka Jankovića in seveda – strica predsednika skupaj z vso njegovo navlako totalitarizma z Ertlom na čelu.

Da je predsednik Türk res član kluba stricev, so s svojimi potezami potrdili drugi glasni in manj glasni strici: predsednik ZZB Janez Stanovnik, ki je ravno med mandatom strica Türka malodane vstal od mrtvih in nenehno rovari v korist strica predsednika in nečaka Jankovića. Seveda je Stanovnik kandidaturo strica predsednika takoj podprl. Kandidaturo strica predsednika je velesrčno podprl tudi stric vseh stricev, Milan Kučan, sicer znanec diktatorja Lukašenka.

Predsedniške volitve bodo bitka na vse ali nič, saj strici hočejo, da bo spet izvoljen eden od njihovih. Dominantno-medijska mašinerija kot podmazana umazano nabija v korist strica predsednika. Večina glavnih soočenj bo prirejena njemu v prid, voditelji oddaj bodo poskrbeli, da javnost po naključju ne bi izvedela karkoli spornega o liku in delu strica Türka. Kljub temu se protikandidatom, predvsem Zveru in Pahorju, ponuja edinstvena priložnost za spopad s stricem iz oči v oči. Strici najraje zahrbtno rovarijo iz ozadja, predsednik stric pa se bo moral na odprtem bojnem polju spoprijeti s svojimi protikandidati.

Pahor je že zbil nečaka Jankovića in mu onemogočil, da postane premier. Zdaj je čas, da s prestola zbije še samega strica, predsednika Türka. To je velika priložnost tudi za Zvera, če se bo le otresel svoje korektnosti in dostojnosti, saj to ni ustrezna taktika proti tako umazanemu protikandidatu. Strica predsednika je treba zbezati na plano, ga potisniti v kot in popolnoma raztrgati z vprašanji in replikami. Glavna nasprotna kandidata Pahor in Zver morata v boju proti Türku odvreči suknjič, zavihati rokave, frontalno udariti po mizi, četudi z berglo, in predsednika v soočenjih vreči iz tira ter ga uničiti z neprijetnimi vprašanji, kako je razdelil Slovenijo in o vseh njegovih aferah, o katerih dominantni mediji javnosti zvesto molčijo. Pred vesoljno Slovenijo morata končno razkriti Türkovo neskončno hvalo aferaškega nečaka Jankovića, ki je prav ostudna. Pa da vidimo, kako bo predsedniku odpadla maska, ko se bo spotil in se mu bodo gate tresle. Čeprav igra nepremagljivega kandidata, je resnica ravno nasprotna. Stric predsednik Türk je zelo premagljiv. Le prav ga je treba prijeti, potem od tega strica ne bo ostalo čisto nič.