Lukšič je na današnjem pogovoru z novinarji opozoril, da normativi v šolstvu niso postavljeni zato, ker bi država imela preveč denarja, pač pa iz varnostnih in pedagoških razlogov. Zanima ga, kaj bo vlada storila, ko bo takšen način varčevanja imel posledice; ko bodo denimo imeli otroci v vrtcu težave.

Prav tako opozarja na dolgoročne posledice v visokem šolstvu. Na kratek rok je sicer mogoče povečati skupine, posledice pa se po besedah Lukšiča pokažejo čez pet ali deset let in ne takoj.

Poudaril je, da je tudi za šole zoprno, ko se ti podatki pojavijo v javnosti. Takšne napovedi namreč otežijo delovni proces, saj se zaposleni med seboj namreč začnejo spraševati, kdo od njih bo odveč.

Delo je danes poročalo, da proračun, ki ga bo v četrtek obravnavala vlada, prinaša izdatne posege v plačno maso javnega sektorja. Neuradni dokumenti, ki jih je pridobil časnik in ki še niso dokončni, vsem proračunskim uporabnikom nalagajo, da morajo trenutne stroške dela dodatno znižati od 7,5 do 15 odstotkov. V proračunski prilogi pa vlada svojim institucijam že daje napotke, kako odpuščati.

Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič sicer danes še ni želel razkriti, kakšne reze prinaša proračun za prihodnji dve leti na segmentu stroškov dela.