Finančni dolg Slovenije po besedah Romane Tomc (SDS) zahteva takojšnje ukrepanje, pri čemer pa dodatno zadolževanje Slovenije ne pride v poštev, saj "tega manevrskega prostora nimamo več".
Vlada je v četrtek v DZ poslala predlog zakona o uravnoteženju javnih financ, ki pa, tako zagotavlja Tomčeva, zagotovo ni zadnje besedilo, saj bodo ukrepe še usklajevali in se pogajali. Pri tem pa si je koalicija enotna, da je treba zadolževanje omejiti in ukrepati tako na odhodkovni kot na prihodkovni ravni.
Glede pogajanj s sindikati javnega sektorja koalicija ostaja optimistična. Tomčeva napoveduje, da se bodo pogajali do zadnje minute, ob čemer pa upa, da si pogajalci ne bodo zaprli manevrskega prostora.
Po besedah vodje poslanske skupine Liste Virant Riharda Branislja pretirano zadolževanje države jemlje tisto, kar je najdragocenejše: suverenost in samostojnost. Zato, kot pravi, ne smemo pustiti, da nam bodo fiskalno politiko krojili drugi.
Braniselj ocenjuje, da bo Slovenija tudi po sprejetju predlaganih varčevalnih ukrepov ostala socialna država, morda pa imamo sedaj priložnost, da bo država postala bolj poštena. Poudarja še, da je naše gospodarstvo že izgorelo in mu je zato treba pomagati.
Vodja poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak je poudaril, da moramo vsi prispevati k temu, da prihodnje leto ne bomo dobili "prisilnega upravitelja iz Bruslja". Upokojenci pa bodo, tako Hršak, prav po zaslugi DeSUS pri varčevalnih ukrepih prispevali še najmanj od vseh. Ob tem poudarja, da pokojnine niso socialni transfer in zato ne bodo dopustili, da jih znižajo, temveč bodo letos zamrznjene.
SLS se pri sprejemanju ukrepov zdi zelo pomembno, da ukrepi ne bodo usodno prizadeli socialno najšibkejših, je dejal vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc. Prepričan je, da se bo kljub vsemu ohranila socialna država. Ukrepi na prihodkovni strani so pomembni, a prvi korak mora biti v smeri konsolidacije javnih financ, meni.
Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je poudaril, da varčevalni ukrepi ne bodo prizadeli najšibkejših. Prepričan je, da gre pri ukrepih za pravično razdelitev bremen, saj da je realni sektor v preteklih treh letih že nosil težko breme - znižane plače, veliko ljudi je izgubilo delo - v javnem sektorju pa ni bilo znižanja plač, dodatno pa je bilo zaposlenih 8000 ljudi.