Kot so za STA pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso), so letos do ponedeljka, 5. avgusta, na zahteve strank izdali tri dovoljenja za odstrel volkov.
Dovoljenje za odstrel treh volkov so imeli lovci na območju lovišča s posebnim namenom Jelen v občini Loška dolina, a do konca maja, kolikor je dovoljenje veljalo, odvzem ni bil izvršen.
Lovci na območju občin Bloke in Loška dolina so imeli do konca julija dovoljenje za odstrel dveh volkov, a so odstrelili le enega. Ker so ustrelili več kot dve leti staro volkuljo, do drugega odstrela namreč ni prišlo.
Na območju občin Železniki, Gorenja vas-Poljane, Cerkno in Bohinj, kjer doslej niso imeli volka, zdaj pa sta po ocenah tam dva tropa, je izdana odločba za odstrel enega volka, do odstrela še ni prišlo. Dovoljenje velja do konca leta.
Arso pa ima v postopku še eno vlogo stranke za odstrel volka na območju občin Kobarid in Bovec. Vlogo so prejeli proti koncu julija, odločitve še ni. Te odločbe sicer ne sodijo v kvoto interventnega zakona.
Odstrel volka je sicer na podlagi uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah dovoljen pod tremi pogoji: če ni druge zadovoljive možnosti, če odstrel ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije volka in če se na ta način prepreči nastanek resne škode na premoženju ljudi.
Volkovi so se v zadnjih letih, ko se njihov odstrel ni izvajal, prenamnožili, letos pa prihaja tudi do vse pogostejših napadov na rejne živali. Tako se krepijo pozivi k učinkovitejšemu upravljanju z volkovi, ponekod oz. tam, kjer jih doslej ni bilo, pa tudi zahteve po popolnem umiku volkov z njihovih območij.
Po interventnem zakonu, ki ga je vlada pripravila, ker se odstrel zveri - tako volka kot medveda - po odločitvi upravnega sodišča ne izvaja, je sicer predviden odvzem 11 volkov. Doslej po zakonu niso odstrelili še nobenega, je pa zavod za gozdove pridobil dovoljenje za odstrel enega volka na območju cerkniške doline.
Po zakonu je predviden odvzem treh volkov na kočevsko-belokranjskem in novomeškem lovskem upravljalskem območju, treh na notranjskem in treh na zahodno visokem kraškem območju ter dveh na primorskem lovskem upravljalskem območju.
Lovišča na kočevsko-belokranjskem območju so v upravljanju lovskih družin Loka pri Črnomlju, Vinica, Sinji vrh, Črnomelj, Adlešiči, Banja Loka-Kostel, Kočevje, Mala gora, Struge na Dolenjskem, Draga, Osilnica, Velike Lašče, Gradac, Suhor, Lazina, Velike Poljane, Loški Potok, Ribnica, Dolenja vas, Sodražica, Turjak, Predgrad, Dragatuš, Smuk-Semič, Metlika, Dobrepolje, Grosuplje, Suha krajina, Krka in Taborska jama.
Na novomeškem območju gre za lovišča v upravljanju lovskih družin Mirna Peč, Novo mesto, Otočec, Padež, Šentjernej, Plešivica, Toplice, Orehovica, Brusnice, Gorjanci, Mokronog, Mirna, Trebelno, Veliki Gaber, Dobrnič, Trebnje, Velika Loka, Tržišče, Škocjan, Šentrupert in Šentjanž.
Lovišča na notranjskem območju, kjer je dovoljen odstrel volka, so v upravljanju lovskih družin Begunje, Cerknica, Cajnarje, Grahovo, Rakek, Žilce, Lož-Stari trg, Iga vas, Babno Polje, Gornje jezero, Kozlek, Zemon, Trnovo, Mokrc, Brezovica, Rakitna, Tabor Zagorje, Prestranek, Javornik-Postojna, Pivka, Borovnica, Nova vas, Ig, Rakovnik-Škofljica in Tomišelj.
Na zahodno visokem kraškem območju gre za loviščih v upravljanju lovskih družin Logatec, Hotedršica, Rovte, Vrhnika, Col, Hubelj, Idrija, Krekovše, Kozje stena, Jelenk, Javornik, Dole nad Idrijo, Gorica, Grgar, Sabotin, Planina, Črna jama, Bukovje, Most na Soči, Trebuša, Čepovan, Kanal, Anhovo, Dobrovo, Trnovski gozd, Vipava, Nanos, Lijak, Čaven, Vojkovo in Hrenovice.
Lovišča na primorskem območju, kjer je po zakonu dovoljen odstrel, pa so v upravljanju lovskih družin Prem, Bukovca, Brkini, Izola, Trstelj-Kostanjevica, Fajti hrib, Strunjan, Jezero-Komen, Dolce-Komen, Raša-Štorje, Tabor-Sežana, Žabnik-Obrov, Kras-Dutovlje, Vrhe-Vrabče, Videž-Kozina, Slavnik-Materija, Štanjel, Gaberk-Divača, Timav-Vreme, Senožeče, Kojnik-Podgorje, Rižana, Dekani, Istra-Gračišče, Marezige, Koper, Šmarje, Gradišče-Košana, Brje-Erzelj in Tabor-Dornberk.
Odstrel se prednostno opravi tam, kjer je največ primerov škodnih dogodkov, ki jih povzročijo volkovi, kar morata z mnenjem potrditi zavod za gozdove in zavod za varstvo narave, izveden pa mora biti na pašnikih ali v njihovi neposredni bližini. Prednostno se odstrelijo manjše živali v tropu, odvzem pa se zaustavi, če se ustreli pet odraslih živali.
Zaradi varovanja strukture volkov na osrednjem območju življenjskega prostora volka se v loviščih s posebnim namenom Medved, Žitna Gora, Snežnik, Kočevska Reka, Jelen in Ljubljanski vrh odstrel ni predvidel, je pa v lovišču Jelen dovoljen odvzem osebkov v tropu, ki so križanci med volkom in domačim psom, še izhaja iz interventnega zakona.
Volkovi v Sloveniji so del dinarsko-balkanske populacije. Po oceni zavoda za gozdove je bilo v sezoni 2010/2011 39 volkov, nato se je populacija začela večati, v sezoni 2015/2016 je bila številčnost volkov ocenjena na 52.
Trenutno jih je pri nas okoli 75 oz. 14 tropov, od tega šest vitalnih (Gotenica, Menišija, Rog, Trnovski gozd, Snežnik sever, Snežnik jug), pet v nastajanju (Iška, Slavnik, Kozarišče, Suha krajina in Poljanska gora), dva sta zaradi smrti alfa osebka v razpadanju (Vremščica, Javorniki), en trop pa ima najverjetneje večji del teritorija na Hrvaškem. Po ocenah ministrstva za okolje in prostor naj bi bilo v državi med 88 in 100 volkov.
Od leta 1996 do 2018 je bilo po podatkih zavoda iz narave odvzetih 143 volkov, od tega je bilo 67 odstreljenih po odločbah (odstrel se je začel izvajati leta 1999), 33 je bilo odstreljenih izredno in osem nezakonito, 35 pa so bile izgube iz drugih vzrokov, npr. povoz.
Volkovi doslej največ škod povzročili leta 2010
Volkovi, ti so se v zadnjih letih razširili tako številčno kot prostorsko, so od leta 1999, ko se je v populacijo znova začelo posegati, po podatkih zavoda za gozdove največ škod povzročili leta 2010. Takrat je bilo namreč zabeleženih 576 škodnih primerov, ki so bili skupaj ocenjeni na 348.570 evrov.
Zavod za gozdove, ki je pooblaščen za ocenjevanje škode po zavarovanih živalskih vrstah, je od leta 1995 do leta 2002 zaznal naraščajoč trend nastajanja škodnih primerov po volku. V letu 2000 je bilo zabeleženih 110 škodnih primerov, v letu 2001 147, v letu 2002 pa 215, izhaja iz strokovnega mnenja zavoda za odvzem velikih zveri v obdobju od 1. oktobra 2019 do 30. septembra 2020, objavljenem na spletni strani ministrstva za okolje in prostor.
V letu 2003 je število škodnih primerov izrazito upadlo, na 53, nato se je razmeroma majhno število škodnih primerov nadaljevalo v letih 2004 (86 primerov) in 2005 (56 primerov).
V letu 2006 je število škodnih primerov spet naraslo, na 178, naraščajoč trend pa se je obdržal vse do leta 2010, ko so zabeležili rekordno število škodnih primerov. Nato je število škodnih primerov do leta 2016, ko so jih zabeležili najmanj v zadnjih 10 letih, začelo upadati. Leta 2017 so škode znova narasle, število se je podvojilo, lani jih je bilo še nekoliko več.
Razlog za upad škod po letu 2010 zavod vidi predvsem v intenzivnem uvajanju preventivnih ukrepov za zaščito pašnih živali, sprva se je to uvedlo s projektom Slowolf. Pomen preventivnih zaščitnih ukrepov so prepoznale tudi pristojne državne institucije, zaradi česar je danes za rejce živali v obliki subvencij in sofinanciranj sistemsko urejena možnost preventivne zaščite premoženja.
Ne glede na intenzivne napore in razpoložljive mehanizme za zaščito pašnih živali pa je v zadnjih letih še vedno do 200 in več primerov škodnih dogodkov zaradi volka letno. "Naraščanje pojavljanja tovrstnih škodnih primerov dobro sovpada z naraščanjem številčnosti in prostorskim širjenjem volkov pri nas," so ugotovili na zavodu.
Ob tem na zavodu izpostavljajo, da prihaja tudi do plenjenja večjih pašnih živali, kot so govedo, konji in osli, ki jih je nemogoče učinkovito in racionalno preventivno varovati.
Pred letom 2009 so bile škode na velikih pašnih živalih zelo redke, nato so se začele povečevati. Leta 2009 jih je bilo nekaj več kot 10, leta 2010 okoli 30, nato so nekoliko upadle in se leta 2014 zvišale na okoli 40, v letih 2015 in 2016 je številka spet upadla, leta 2017 pa se znova povzpela nad 40. V letu 2018 je bilo na te živali največ napadov doslej - 51.
Problematika je še posebej izrazita v letošnjem letu, saj so do konca maja zabeležili 35 škodnih primerov, ko so volkovi pokončali ali poškodovali večje pašne živali, kar je več kot kadarkoli poprej v enakem obdobju.
Trenutni obseg pojavljanja škodnih primerov po volkovih je po ocenah zavoda kljub upadajočemu trendu še vedno previsok, zato je ključnega pomena vlaganje sredstev v mehanizme zaščite in ukrepe za preprečevanje napadov volka na pašne živali, še posebej na drobnico, ki predstavlja volkov plen v več kot 70 odstotkov škodnih primerov.
Za varovanje drobnice se je tako v Sloveniji kot drugod po svetu kot najbolj učinkovit ukrep izkazalo zapiranje pašnih živali v visoke (nočne) elektromreže, tudi v kombinaciji s pastirskimi psi.
Večina škodnih primerov po ugotovitvah zavoda nastaja na območju osrednje in južne Slovenije (to sta primorsko in notranjsko lovsko upravljalsko območje). Leta 2010, ko je bilo zabeleženih največ škod doslej, so denimo na primorskem in notranjskem lovskem upravljalskem območju skupno zabeležili 411 škodnih primerov, lani 92, leta 2017 pa 122.
Prostorska razporeditev škod se od začetka njihovega popisovanja do danes ni bistveno spremenila, razen na razmeroma majhnem območju južno od Brkinov in manjšega števila škodnih primerov na območju gozdnih masivov Jelovice in Pokljuke v gorenjskem in triglavskem lovsko upravljalskem območju.
To po pojasnilih zavoda nakazuje, da so se nekateri volkovi oz. tropi preusmerili na prehranjevanje z enostavno dostopnim virom hrane, ki ga je predstavljala številna drobnica na območju pojavljanja volkov.
"Kljub temu, da je uporaba preventivnih zaščitnih ukrepov do določene mere učinkovita z vidika preprečevanja škod in jo je potrebno še naprej sistemsko pospeševati, je odstrel volkov, ki je usmerjen na območja nastajanja škod, prav tako nujen ukrep za učinkovito zmanjševanje škod in za vzdrževanje/izboljševanje družbene sprejemljivosti za volka," so poudarili.
Druge možnosti odstranitve volkov iz okolja (npr. odlov in preselitev osebkov, sterilizacija v naravi, odlov in zapiranje v ujetništvo) po ocenah zavoda niso sprejemljive.
STA objavlja tabelo s podatki o številu škodnih primerov in ocenjeni škodi
leto št. škodnih primerov ocenjena vrednost škod v EUR
2000 110 55.871,31
2001 147 73.942,71
2002 215 139.701,22
2003 53 22.252,76
2004 86 55.847,95
2005 56 24.992,18
2006 178 96.381,99
2007 408 220.955,85
2008 432 273.891,41
2009 403 253.827,22
2010 576 348.570,00
2011 468 271.202,00
2012 360 192.709,95
2013 163 89.934,15
2014 215 135.701,75
2015 130 92.281,05
2016 93 65.155,09
2017 190 155.324,76
2018 203 125.192,99
Vir: strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije za odvzem velikih zveri v obdobju od 1. oktobra 2019 do 30. septembra 2020
Lovci od leta 1999 do lani odstrelili 67 volkov
Populacija volka, ki je v Sloveniji popolnoma zaščiten od leta 1993, se je v zadnjih letih začela povečevati, širi pa se tudi prostorsko. Legalni lov na volka se v državi ni izvajal od leta 1991, ko ga je popolnoma zavarovala lovska zveza, do leta 1999, ko se je v populacijo znova začelo posegati. Od takrat do lani je bilo odstreljenih 67 volkov.
Volk je zavarovana vrsta, zato ga je prepovedano poškodovati, vznemirjati, loviti, zastrupiti, usmrtiti ali si ga prilastiti. V Sloveniji je bil prvič delno zavarovan leta 1973, ko ga je interno zavarovala lovska zveza, ta ga je z internimi gojitvenimi smernicami popolnoma zavarovala leta 1991, medtem ko ga je država zavarovala leta 1993.
Volkovi v Sloveniji so del dinarsko-balkanske populacije. Po oceni zavoda za gozdove je pri nas 14 tropov volkov, od tega šest vitalnih (Gotenica, Menišija, Rog, Trnovski gozd, Snežnik sever, Snežnik jug), pet v nastajanju (Iška, Slavnik, Kozarišče, Suha krajina in Poljanska gora), dva sta zaradi smrti alfa osebka v razpadanju (Vremščica, Javorniki), en trop pa ima najverjetneje večji del teritorija na Hrvaškem. Po ocenah ministrstva za okolje in prostor naj bi bilo v državi med 88 in 100 volkov.
Po podatkih zavoda za gozdove je bilo v obdobju od leta 1996 do leta 2018 iz narave odvzetih (tako odstrel kot izgube iz drugih vzrokov) 143 volkov, od tega je bilo 67 volkov odstreljenih po odločbah (od leta 1999), 33 volkov je bilo odstreljenih izredno in osem nezakonito, 35 pa so bile izgube iz drugih vzrokov, npr. povoz.
V tekočem načrtovalskem obdobju 2018/2019, za katerega odvzem volka sicer ni bil načrtovan z odlokom, so bili od oktobra lani do 31. maja letos iz narave odvzeti štirje volki, od tega so lovci odstrelili enega, trije pa predstavljajo izgube iz drugih vzrokov.
STA objavlja tabele s podatki o vrsti odvzema po letih.
leto odvzema odstrel po odločbi izredni odstrel nezakonit odstrel druga smrtnost (izgube) odvzem skupaj
1996 - - 2 - 2
1997 - - - - 0
1998 - - - 1 1
1999 2 - 1 - 3
2000 - - - 2 2
2001 4 - - 1 5
2002 5 - - - 5
2003 4 4 1 2 11
2004 - 3 - 1 4
2005 - 6 - - 6
2006 - 10 - 1 11
2007 - 5 - 1 6
2008 - - - - 0
2009 4 3 - 2 9
2010 9 - - 2 11
2011 9 - - 1 10
2012 11 - - 2 13
2013 1 - 1 2 4
2014 4 1 2 5 12
2015 4 - 1 2 7
2016 - - - 2 2
2017 6 - - 2 8
2018 4 1 - 6 11
skupaj 67 33 8 35 143
Vir: strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije za odvzem velikih zveri v obdobju od 1. oktobra 2019 do 30. septembra 2020
