Bolj od populizma ga skrbi, ker izvorno demokratična stran oziroma desnica ni sposobna preprečiti niti ustavne večine. »Če z desne strani ne bo čudeža, bomo nadaljevali tako kot v preteklosti,« je bil črnogled Peterle, ki je sicer podrobno odgovarjal na vprašanje povezana z arbitražo.
Glede arbitražne razsodbe za katero ocenjuje, da je bolj naklonjena Hrvaški kot Sloveniji, je dejal, da ne vidi smisla vrnitvi z mednarodne ravni k politični bilaterali. Ta je zgodovinsko obremenjena in je zapustila grenak priokus.
Poudaril je, da prvič mednarodnopravno Hrvaški dosoja del Piranskega zaliva. Pismo predsedniku evropske komisije Junckerju je napisal, da ga je spomnil na pomen meje za Schengen in evropsko perspektivo Zahodnega Balkana.
Peterle je na vprašanje, ali je treba vzeti Poljski glasovalne pravice odvrnil, da bi raje videl več dialoga. »Upam, da sprememba v poljski vladi nudi to možnost. Predsedujoči evropskemu svetu Bojko Borisov je prejšnji teden jasno nasprotoval trdi roki v odnosu do Poljske. Diferenciacija v EU se sicer poglablja. Na drugi strani je jasno, da Unija brez močnih skupnih imenovalcev ne more doseči svojih ciljev, ne doma in ne v svetu.«
