Ob usklajenem sodelovanju med njima, odraža se v glasovalni prevladi koalicije, se je malce pozabilo, da je vlada odvisna od vsakega glasu, poslanec Resnice Boris Mijič pa je vse bliže robu parlamentarnega prepada.

Reševanje »vojaka« zunajkoalicijskega privrženca vlade Borisa Mijiča se nadaljuje. Stranka Resnica lahko kadarkoli – na primer zaradi nezadovoljstva ob nepodpori njihovim zakonskim zamislim – izsili vladno krizo; denimo ob glasovanju o proračunu oziroma nezaupnici. Stevanović načrtuje prestopiti rdečo črto in odpotovati v Moskvo. Kaj bo v tem primeru storil premier Janez Janša?

Čaka vabilo predsednika ruske dume

Predsednik vlade Janez Janša, ki se je pred dnevi mudil v Kijevu in se družil s svetovnimi politiki (pred tem je bil v Ankari na vrhu Nata in v Parizu ob dnevu Bastilje), se z vse več zaskrbljenosti ozira na afere, v katere se zapleta njegov »nadkoalicijski« partner Resnica s svojim poslancem – nazadnje so na portalu Necenzurirano razkrili, da se je na volitvah lažno predstavljal kot diplomirani gradbeni inženir.

bobo

V pogovoru za provladni portal Siol je Stevanović dejal, da »je edina možna pot do miru prav diplomacija. Vse drugo smo poskusili, a ne deluje, zato moja namera glede obiska Moskve še vedno velja.« Predsednik parlamenta nasprotuje proukrajinskemu konsenzu v slovenski politiki, pa tudi sporočilom srečanja jugovzhodne Evrope z Ukrajino, na katero je prišla tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kdaj gre v Moskvo? Čaka le še uradno povabilo predsednika ruske dume. Kako oziroma v kakšnem kontekstu? Pred dnevi je prejel vabilo predsednika ukrajinskega parlamenta Ruslana Stefančuka, s katerim sta se spoznala v Københavnu med obiskom na konferenci predsednikov parlamentov držav EU, in ta ga je povabil v Kijev.

Nerodno, pričakoval je povabilo v glavno mesto Ruske federacije, dobil pa je povabilo v glavno mesto Ukrajine. »Najraje bi videl, da bi mi oba obiska uspelo povezati, saj bi to nosilo resnično močno in uravnoteženo simboliko,« bi zadrego rešil velikopotezni Stevanović.

Še oktobra 2021 je napeljal trume proticepilcev po Celovški do izhoda na krožišče, ko je Janša na Brdu gostil vrh EU – Zahodni Balkan, zdaj pa bi reševal največji skoraj štiri leta in pol trajajoči svetovni vojni konflikt. Ne nazadnje, Stevanović ni prišel na srečanje predsednikov parlamentov držav članic Nata v Istanbulu.

UKOM

Od predsednika vlade in SDS, podpornika obrambe Ukrajine pred agresijo Ruske federacije, pričakujemo, da v primeru solističnega obiska predsednika državnega zbora v Moskvi kot vodja SDS takoj sproži postopek njegove zamenjave.

To bi bilo neprimerno bolj državotvorno kot onemogočanje potegovanja nekdanje zunanje ministrice in dolgoletne evropske poslanke Tanje Fajon za položaj posebne predstavnice Evropske unije za Sahel – to je vladi pri visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko EU Kaji Kallas celo uspelo.

Vinko Gorenak: zdrži, Zoran!

Ko smo kmalu po zaprtju volišč ugotovili, da brez podpore Resnice ne Golob in ne Janša ne moreta sestaviti vlade, so se nizala svarila pred tveganji, ki jih prinaša povezovanje s to po populističnih strategijah in pristopih (sklicevanje na »ljudstvo«, kritika »elit«, suverenizem, ki služi narodu in je nasprotje globalizma ...) postavljeno stranko.

Mimogrede, za populista, kar je redkost, se je Stevanović tudi samoidentificiral: »Populizem je politična doktrina, ki izhaja iz besede populus, kar pomeni ljudstvo, in politična doktrina, ki pomeni, da se nekdo zavzema za ljudstvo proti umazanim elitam. In glede na to, da proti meni nihče nima argumentov, sem rade volje populist,« je dejal kot nosilec liste pred zadnjimi evropskimi volitvami.

Robert Balen

Nedavno se je primerjal z »ledeno goro«, tako pa ga je videl tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak: »Medijski napadi na Stevanovića so pričakovani. Cilj ni on, vzrok so glasovanja v državnem zboru, cilj je padec vlade. Upam, da bo vzdržal in ostal ’ledena gora’ tiste vrste, kot je potopila Titanik.

Zdaj je edinstvena prilika, da naredimo Slovenijo normalno. Zdrži, Zoran.« Od kdaj je tip politika, kot je Stevanović in njegova stranka, nekomu, ki se prišteva k Evropski ljudski stranki, lahko v pomoč, da Slovenijo normalizirajo, ostaja neznano.

Navdušenje nad retoričnimi triumfi

Ledena gora – ime kar dobro pritiče Stevanoviću zaradi njegove predrzne mirnosti, ki je med podporniki vlade in predvsem v SDS naletela na odobravanje in meji že na občudovanje. Nad možem s policijskim pedigrejem se na Nova24 TV navdušujejo kot nad zmagovalcem parlamentarnih duelov in še toliko bolj na medijskih soočenjih.

Vidijo ga kot politika, ki govori z mirnim glasom. Ker Tanja Gobec v oddaji Politično ni le poslušala njegovega govorjenja, so zapisali, da jo je moral miriti. Stevanović v primežu »bojevnic«: Sukičeve, Sluge in Grgurevičeve, se je glasil eden od naslovov. Povsem je nadigral Mesca, ki je ob omembi Fotopuba izgubil nadzor in začel vpiti, so sugerirali izid njunega soočenja, nekdanji ministrici Alenki Bratušek pa je dal lekcijo. In še: Stevanović prestal sabotažo na RTV.

bobo

Skratka, v medijih niza retorične triumfe. Kritično pisanje in raziskovanje medijev o Resnici in poslovnih stranpoteh poslanca Borisa Mijiča imajo za »blatenje stranke«. »Stranka Resnica se je znašla v zobeh levega pola in osrednjih medijev,« so zapisali.

Spreminjanje zakona o veterinarstvu

Javnost pa tudi novinarji ne poznajo ozadja vseh novih obrazov strank, kot je tudi novinka v državnem zboru stranka Resnica. Osredotočeni so na vodjo, marsikaj in marsikdo se razkrije pozneje, naj spomnimo, denimo, na nekatere poslance SMC.

Glasovanja poslancev novih strank so bolj nepredvidljiva; ideološko so nestanovitne in nepreizkušene, saj nimajo politične preteklosti, zato jim preti tveganje hitrega kadrovskega razpada. Neprimerno več je možnosti, da posamezniki izrabijo mandat poslanca za reševanje lastnih interesov ali projektov namesto splošnega programa stranke.

Facebook

Tako so poslanci Resnice s prvopodpisano Katjo Kokot v začetku junija vložili v državni zbor novelo zakona o veterinarstvu. Zaradi številnih kritik so ga kmalu umaknili, še pred tem pa je Katja Kokot vložila dopolnilo, po katerem bi obdavčili lastnike psov in mačk.

Predlog sprememb zakona je sprožil precej zaskrbljenosti v vrhu stroke, na veterinarski fakulteti in veterinarski zbornici: lahko bi porušil mrežo oskrbe, predvsem na podeželju in za potrebe živinoreje.

Pojavili so se tudi očitki o konfliktu interesov, saj je vodja poslancev Resnice Katja Kokot po poklicu veterinarka in je v preteklosti imela lastno zasebno ambulanto. Tudi v koaliciji niso bili navdušeni, po besedah predsednika Resnice naj bi zakonsko novelo vendarle obravnavali takoj po počitnicah, do takrat pa bi besedilo z dopolnili predelali in uskladili z veterinarsko stroko, da bodo, kot je dejal, »na koncu vsi zadovoljni«. Zakona, kot je zamišljen, se z veterinarsko stroko ne da uskladiti.

Komu sledi denar za zdravstvo?

Podoben projekt Resnice je predstavila novinarjem nekdanja predsedniška kandidatka stranke, zdravnica Sabina Senčar. Poslanci Resnice bi spreminjali zakon o pacientovih pravicah in zakon o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev.

Gre jim za uresničevanje enega ključnih in poudarjeno kompleksnih ciljev, opredeljenih v koalicijski pogodbi, ki ima za cilj, da denar, namenjen zdravstvu, sledi pacientom. Konkretne rešitve, kako po najbolj optimalni poti priti do tega cilja, zahtevajo znanje in izkušnje, širšo razpravo in premislek.

Facebook

Po pisanju portala Necenzurirano je predlog zakona o pacientovih pravicah nastajal na računalniku nekdanjega državnega sekretarja pravnika Gorazda Pereniča, zdaj lastnika podjetja Studio R, ki zaposluje več deset družinskih zdravnikov.

Perenič je potrdil, da je sodeloval pri pripravi predloga zakona, a le v manjšem delu; bil je zraven kot pravnik in je pomagal pri oblikovanju posameznih členov. Predlog med drugim uvaja zdravstveni bon, ki bi ga ljudje brez osebnega zdravnika lahko unovčili tudi pri zasebnih izvajalcih.

Tako veterinarska novela kot novela zakona o pacientovih pravicah posegata na sistemska področja, zato je edino prav, da tako daljnosežne spremembe pripravlja vlada. Koalicija je pred izzivom, koliko manevrskega prostora še lahko oziroma morajo prepustiti Resnici, saj jim je vendar omogočila vladanje, da bi v zakonodaji ne naredili še več nereda.

Finančna kontrola RTV

Bolj primerni za zadovoljitev apetitov Resnice so zakonski projekti, ki so bolj simbolnega pomena in gredo lažje »skozi«. Naj omenimo dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni. V Resnici so predlagali, da bi na pročeljih javnih ustanov lahko visele le zastave, za katere obstaja izrecna pravna podlaga, s čimer bi prepovedali izobešanje tujih ali mavričnih zastav. Tudi ta zakon bodo obravnavali na septembrski seji.

Manj simboličen je predlog zakona, s katerim bi poslanci Resnice uvedli obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Pričakovano se je zataknil v državnem zboru, matično telo ga še ni obravnavalo.

Jure Klobčar

Uzakonili bi sistem naključnega in obveznega testiranja na prepovedane droge za poslance, predsednika vlade, ministre in državne sekretarje. Ustavnopravni pomisleki so številni, omenimo zgolj, da je izvzetje konoplje iz testiranja (ker bi jo Resnica rada legalizirala) s pravnega vidika označeno kot arbitrarno in nedosledno.

Dokler je neka substanca po uradnem šifrantu opredeljena kot prepovedana droga, zakonska selektivnost (kaj testirati in česa ne) krši načelo jasnosti in določnosti predpisov, opozarja zakonodajna pravna služba državnega zbora. Zakon je trenutno dodeljen odboru za zdravje v drugi obravnavi, kjer ga bo treba zaradi mnenja omenjene službe obsežno predelati s številnimi amandmaji, da bi sploh imel možnost prestati ustavno tehtanje.

Zanimivo je, da je med koalicijskimi pogajanji že krožila informacija, da bo v koalicijski pogodbi tudi obvezno letno testiranje funkcionarjev na droge, vendar je iz nje nazadnje izpadla. Zamisel je preprosto »posvojila« Resnica.

Prek ljudske iniciative zbiranja podpisov je stranka »posvojila« staro idejo, da se odpravi RTV-prispevek kot nekak prisilni davek. Namesto zakonsko zahtevanih pet tisoč so zbrali več kot 17 tisoč podpisov volivk in volivcev za noveliranje zakona o RTV. V koaliciji so odpravi RTV-prispevka naklonjeni, saj sovpada z njenimi programskimi usmeritvami.

Jeseni bo ta »projekt« ključna točka političnih usklajevanj, saj bo koalicija poskušala prek dopolnil vključiti lastne varovalke za finančno kontrolo javnega zavoda. Kot vemo, na levi sredini opozarjajo, da je proračunsko financiranje krinka desnice za politični prevzem RTV.

Ledena gora, ki se taja?

Kot smo videli pri zakonu o testiranju na droge (kjer Resnica zahteva legalizacijo konoplje, NSI pa ji nasprotuje) ali pri zakonu o RTV in veterini, ima Resnica specifične populistične in protisistemske zahteve. Če koalicija teh predlogov ne bo »prebavila« ali jih bo preveč spremenila, se lahko zgledni odnosi hitro zaostrijo.

Jure Klobčar

Resnica mora pokazati, da je s podporo izvolitvi mandatarja in nato vlade dosegla marsikaj. To je še toliko pomembnejše zaradi afer poslanca Borisa Mijiča, ki ga bo skušal Stevanović za vsako ceno obdržati v državnem zboru – vsaj do 10. oktobra, ko bo minilo šest mesecev od potrjenega mandata.

Zoran Stevanović, ki se je umestil na položaj, kjer bo lahko hkrati malo notri in malo zunaj, je še vedno največji zmagovalec zadnjih volitev. V javnomnenjskih raziskavah nekako ohranja svoj delež volivcev. Za zdaj se zdi, da je opravil vse, kar mu je bilo naloženo. Pomoč Janezu Janši je med njihovimi volivci sprožila nekaj zgražanja in očitkov o oportunizmu.

Kot izurjen in pretkan mojster populistične retorike meče blato v ventilator in opravlja umazano delo za celotno koalicijo, je zapisal komentator Večera.

Da bi se stranka utrdila v politični areni in ohranila svojo bazo, mora nenehno dokazovati svojo »neodvisnost« – to pa najlažje stori tako, da občasno zaostri pogoje za sodelovanje z vlado. Za zdaj zadostujejo razne navržene ideje, ki pa še čakajo na izpolnitev. Zadnja od njih je, da bi skupaj z lokalnimi volitvami 15. novembra izvedli referendum o članstvu v Natu.

Referenduma, ki bi ga razpisal državni zbor, ne bo, a seveda ne po krivdi predsednika Resnice in državnega zbora. Pravi, da je kot ledena gora. Ledena gora, ki se taja? Stevanović zavrača znanstveni konsenz o človekovem vplivu na podnebje.

Kardinalni argument

Za provladni portal Siol je vodja Resnice Zoran Stevanović zadnjič še enkrat utemeljeval, zakaj je vendarle držal besedo. »Jasno je, da politično sodelovanje pomeni, da greš v koalicijo z nekom. Jasno je, da smo mi obljubljali, da ne gremo v koalicijo ne z enim ne z drugim. Jasno je, da smo to izpolnili.«

Ne, zanj ni jasno. Kar vsakdo prepozna, je, da je politično sodelovanje širši oziroma ohlapnejši pojem od koalicijskega povezovanja. Pred volitvami se kandidate strank sprašuje o koalicijskem povezovanju in ne o političnem sodelovanju. Vsakomur je jasno, da stranke tako ali drugače, četudi so na nasprotnih bregovih, politično sodelujejo, nekaj drugega pa je biti koalicijski partner, kar se formalizira. In to je tisto, kar zanima novinarje.

Primož Lavre

Mož, ki je bil pred leti na tem, da doktorira, se je sredi oktobra 2021 pri notarju obvezal, da stranka Resnica ne bo nikoli politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.

To je storil pol leta pred volitvami, na katerih je kandidiral z upanjem in željo, da pride v parlament, v katerem pa ne le, da ne bo šel v koalicijo z Janšo, ampak z njim tudi ne bo politično sodeloval. Da Stevanović vendarle ve, kaj pomeni širši pojem politično sodelovanje, je pokazal s tem, da je raje zavrnil ponujeno partnerstvo z vladajočo koalicijo, čeprav bi s tem ne postal njen člen.

Podkupovalcem bi lahko nastavili past

Sredi maja je vodja poslanske skupine Resnice Katja Kokot razkrila afero o domnevnem podkupovanju treh njihovih poslancev: Aleksandra Štoreka, Nedeljka Todorovića in Borisa Mijiča.

Ponudili naj bi jim sedemmestne zneske ter hišo in avto v zameno za prestop poslancev ali podporo levi politični opciji. Nenavadno pri tem razkritju je bilo, da kazniva dejanja niso takoj in uradno prijavili, temveč so zadevo urejali preko najete odvetniške družbe in jo politizirali v medijih.

Podkupovalcem bi lahko nastavili past (jih denimo ozvočili) in jih tako ujeli in flagranti. Ne nazadnje, ovadbe bi policija napisala bolje od njih.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.