Četrte Janševe vlade ne bi bilo brez Zorana Stevanovića in njegovih poslancev, ki so jo podprli. Že pred tem so poslanci sedanjih vladnih strank podprli Stevanovića za predsednika državnega zbora. Je bila to grenka pilula, ki jo je morala desnica pogoltniti, da je znova prišla na oblast?

Res je, ti glasovi so bili potrebni. Če tega ne bi storila desnica, bi pa levica, ki je Stevanovića prav tako snubila za vstop v njihovo koalicijo. Pri tem pa je bila prepočasna in manj uspešna. Če bi Resnica stopila v levo vlado, teh afer njihovih poslancev verjetno ne bi tako problematizirali, kot jih zdaj. To bi pa počela druga stran.

Očitno so ugotovili, da lahko preko njihovega spornega poslanca slabijo oziroma uničujejo to stranko, v upanju, da bodo tako morda zrušili tudi vlado. Tudi zaradi tega, ker sodeluje s sedanjo koalicijo. To pa seveda ne pomeni, da odobravam poslančeva sporna dejanja in njihove poglede na določene teme.

Še manj pa se mi zdi Stevanović idealen predsednik državnega zbora. Nikakor ne. Menim, da so postavljena merila vedno nižja, vendar so sestavljavci vlade preprosto znali preračunati, kako priti do desne vlade in upoštevati trenutne politične okoliščine. Stevanoviću so ponudili najvišjo možno funkcijo, ki je v želji po prestižu in pomembnosti ni mogel zavrniti. Tako je najmanjša stranka dobila drugo najvišjo funkcijo v državi.

Zoran Stevanović je bil v preteklosti dvakrat pravnomočno obsojen, čeprav sta bili obsodbi pozneje izbrisani iz kazenske evidence. Je tak človek primeren za predsednika državnega zbora?

Ne. Menim, da pri tej odločitvi kakovost kandidata oziroma osebna integriteta ni bila merilo za izbiro.

Celoten intervju z Ljudmilo Novak lahko preberete na Trafika24 ali na Reporter Plus