Čeprav je bila kritična do prvaka SDS Janeza Janše, je njegova vrnitev na oblast ne preseneča, saj so se prejšnji oblastniki predolgo učili vladati.

Sedanja vlada bo po njenem zdržala do konca mandata, saj nekatere stranke in poslanci tvegajo, da ne pridejo več v parlament.

Meni, da Zoran Stevanović ni osebno primeren za predsednika državnega zbora, a odločilna je bila politična matematika. Če bi mu to funkcijo ponudila nasprotna stran, bi po njenem prepričanju dobili drugačno vlado.

Odgovorila nam je tudi, ali še podpira nedavno priprtega župana Moravč Milana Balažica, koga bi rada videla za župana v Ljubljani in kdaj bo izšla njena avtobiografija.

Ko sva se dogovarjala za intervju, ste komaj našli čas, saj imate na počitnicah šest vnukov. Skupno jih imate deset, kajne?

Kmalu jih bo enajst.

Kaj je težje – paziti na majhne otroke ali voditi stranko oziroma biti njena predsednica?

Vodenje stranke je precej zahtevnejše. Otroci te sicer lahko za trenutek razjezijo, potem pa spet razveselijo. Moram povedati, da so letos izjemno pridni. Vnaprej smo se dogovorili, kaj bomo počeli, kaj bomo kuhali, kako bomo preživljali prosti čas in kam bomo šli.

Res lepo sodelujemo in znajo že marsikaj narediti, če jim daš jasna navodila. Seveda se kdaj komu česa ne ljubi, saj jim namenimo tudi kakšno kmečko opravilo, da jih malo zaposlimo, vendar moram reči, da so letos res zelo pridni in izpolnijo naloge brez ugovarjanja.

Primož Lavre

Če si pa predsednik stranke, je to velika odgovornost do ljudi, ki volijo stranko in podpirajo krščansko demokracijo. Imaš tudi veliko obveznosti na terenu, sestankov, srečanj, novinarskih vprašanj … Največji pritisk pa so vedno volitve in izid volitev, ki je rezultat mnogih dejavnikov. Veliko garanja, odgovornosti, stresa in tudi lepih srečanj z ljudmi, kar te napolni z veseljem.

Še vedno imate tudi kmetijo.

Kmetijo je prevzel sin. Zdaj ima dopolnilno dejavnost in izdeluje mlečne izdelke. Z možem mu pomagava, čeprav je mož še vedno zaposlen. Na kmetiji dela nikoli ne zmanjka. Sin z družino živi doma, zato pogosto priskočim na pomoč, ko je snaha v službi. Kaj skuham, pripravim, pazim vnuke, delam na vrtu.

Vedno sem rada delala. Zdaj je razlika le v tem, da nimam več službenih obveznosti in psihičnih pritiskov. Čeprav imam veliko dela, ga opravljam z veseljem in veliko bolj sproščeno.

Na zadnjem kongresu NSI ste bili z največ glasovi delegatov izvoljeni za članico izvršilnega odbora NSI. Kako pogosto se udeležujete sej organov stranke?

Kadar so sklicane. Mislim, da sem manjkala le enkrat. Seje potekajo glede na potrebe. Če je treba sprejeti določene sklepe, se sestane izvršilni odbor, včasih pa odločamo tudi na dopisnih sejah. To ni posebej pogosto.

Ste pogosto v stikih s poslanci, nekdanjimi poslanci ali drugimi vidnimi člani stranke?

Ne, ne pogosto. S kakšno nekdanjo kolegico si občasno piševa, si čestitava ali izmenjava kakšno sporočilo prek Vibra. Sicer pa ne. Tudi v Ljubljano ne hodim prav pogosto, tudi zaradi gneče na cesti in stalnih zastojev. Velikokrat se mi dnevni delovni migranti kar smilijo, koliko časa preživijo na cesti v prometnih zastojih.

Kaj pa z nekdanjimi kolegi iz Evropskega parlamenta?

Tudi z njimi nimam posebnih stikov. Tisti, s katerimi sem bila bolj povezana, niso več v Evropskem parlamentu. Poleg tega v zadnjem mandatu nisem stkala toliko pristnih odnosov kot v prvem. Veliko je k temu prispeval kovid, ki je preprečil osebna srečanja.

Poleg tega smo se ljudje spremenili – več komuniciramo po telefonih in drugih napravah, zato je osebnih stikov manj kot nekoč. Skratka, zdaj živim povsem drugačno življenje, ko si lahko vzamem čas tudi za prijatelje, obiske, vnuke in me delo počaka do naslednjega dne.

Lahko bi se zgodilo, da bi se vrnili v Bruselj. Če bi bil Matej Tonin, vaš naslednik v stranki in Evropskem parlamentu, izbran za ministra, bi se morali vrniti v Evropski parlament. Ste si oddahnili, ker se to ni zgodilo?

Bila sem povsem sproščena glede tega. Če bi bil imenovan za ministra, bi se za nekaj časa vrnila v Bruselj. Mandat bi bil sicer precej krajši. Da se to ni zgodilo, mi ni bilo posebej žal, saj sem se dobro znašla v upokojenskem načinu življenja.

Kako sodelujete s predsednikom Jernejem Vrtovcem?

Nič posebnega ne morem reči. Vsekakor ne sodim v najožji krog njegovih zaupnikov. Sodelujem na sejah izvršilnega odbora, srečujemo se na posameznih strankarskih dogodkih. Vem, da je predsednik zelo zaseden, prav tako ministri in poslanci.

Se je pred vstopom stranke v vlado Janeza Janše posvetoval tudi z vami?

Posvetovali smo se na strankarskih sestankih, ne morem pa reči, da se je posebej posvetoval z menoj.

Kot predsednica NSI ste bili zelo kritični do sedanjega predsednika vlade oziroma predsednika SDS. Vas je presenetilo, da mu je uspelo sestaviti četrto vlado?

Ni me presenetilo. Prejšnja vlada je bila po mojem mnenju tako slaba, da si je veliko ljudi želelo zamenjavo na čelu vlade. V politiki je treba včasih izbirati med danimi možnostmi; kadar ni dobre rešitve, je treba izbrati manjše zlo. Veliko ljudi si je želelo spremembe oblasti in to je bila najbolj realna možnost.

Prav zato je ta vlada tudi nastala. Menim, da je prejšnja vlada naredila precej škode za državo. Ker Svoboda ni imela svojega programa, je uresničevala domislice Levice. Predolgo so se učili vladati in bili pri sprejemanju ukrepov zelo neučinkoviti, kar so pogosto poudarjali župani, podjetniki in kmetje. Predolgo so se učili, kako sploh učinkovito vladati.

Vas torej ni presenetilo, da je NSI že od začetka zavrnila ponudbo Roberta Goloba za oblikovanje mešane vladne koalicije, v katero je vabil tudi Anžeta Logarja?

Ne, to me ni presenetilo. Odnosi med NSI in Svobodo so bili že prej zelo zaostreni. Preiskovalna komisija, ki jo je vodila Tamara Vonta, je bila po mojem mnenju izrazito politična in nastrojena proti NSI. Kazensko so ovadili vse štiri poslance, ki so bili člani komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, tudi dva, ki sploh nista bila navzoča pri domnevno spornem obisku na policiji.

Primož Lavre

Prav tako se mi je zdelo, da so v primeru Valentina Hajdinjaka umetno ustvarili afero, iz katere sama nisem mogla razbrati njegove dejanske odgovornosti. Ves čas so poskušali kompromitirati NSI in jo politično oslabiti. Metode, ki so jih uporabljali, po mojem mnenju niso bile ne demokratične ne korektne. Zato ni bilo pričakovati, da bi se NSI v takšnih okoliščinah pogovarjala z Robertom Golobom.

Torej menite, da Golobova želja po oblikovanju politično mešane, levo-desne vlade ni bila iskrena, ampak predvsem izhod v sili?

Če bi si tega res želel, bi se moral na to začeti pripravljati precej prej. Od njegovih obljub, da bo vodil bolj pošteno politiko, manj politično kadroval in ravnal drugače kot njegov predhodnik, se je po mojem mnenju zelo malo uresničilo. Tudi pri vodenju vlade in sprejemanju odločitev je bilo veliko napačnih in rokohitrskih potez, zato me tudi ni presenetilo, da se vodstvo naše stranke z njim ni hotelo dogovarjati za sestavo nove vlade.

Četrte Janševe vlade ne bi bilo brez Zorana Stevanovića in njegovih poslancev, ki so jo podprli. Že pred tem so poslanci sedanjih vladnih strank podprli Stevanovića za predsednika državnega zbora. Je bila to grenka pilula, ki jo je morala desnica pogoltniti, da je znova prišla na oblast?

Res je, ti glasovi so bili potrebni. Če tega ne bi storila desnica, bi pa levica, ki je Stevanovića prav tako snubila za vstop v njihovo koalicijo. Pri tem pa je bila prepočasna in manj uspešna. Če bi Resnica stopila v levo vlado, teh afer njihovih poslancev verjetno ne bi tako problematizirali, kot jih zdaj.

To bi pa počela druga stran. Očitno so ugotovili, da lahko preko njihovega spornega poslanca slabijo oziroma uničujejo to stranko, v upanju, da bodo tako morda zrušili tudi vlado. Tudi zaradi tega, ker sodeluje s sedanjo koalicijo. To pa seveda ne pomeni, da odobravam poslančeva sporna dejanja in njihove poglede na določene teme.

Še manj pa se mi zdi Stevanović idealen predsednik državnega zbora. Nikakor ne. Menim, da so postavljena merila vedno nižja, vendar so sestavljavci vlade preprosto znali preračunati, kako priti do desne vlade in upoštevati trenutne politične okoliščine. Stevanoviću so ponudili najvišjo možno funkcijo, ki je v želji po prestižu in pomembnosti ni mogel zavrniti. Tako je najmanjša stranka dobila drugo najvišjo funkcijo v državi.

Zoran Stevanović je bil v preteklosti dvakrat pravnomočno obsojen, čeprav sta bili obsodbi pozneje izbrisani iz kazenske evidence. Je tak človek primeren za predsednika državnega zbora?

Ne. Menim, da pri tej odločitvi kakovost kandidata oziroma osebna integriteta ni bila merilo za izbiro.

Zagotovo spremljate afere stranke Resnica, kjer izstopajo zlasti ravnanja njihovega poslanca Borisa Mijiča. V času vlade Marjana Šarca je poslanec Darij Krajčič odstopil zaradi afere z neplačanim sendvičem. Kako gledate na sedanje primere?

V slovenski politiki so nekatere stvari res nenavadne. Včasih se v nedogled medijsko problematizirajo stvari, ki sploh niso pomembne. Medtem se lahko marsikaj pomete pod preprogo ali namerno spregleda. Vse je odvisno od tega, kakšni so v ozadju resnični nameni zgodbe.

Spomnim se primera iz časa, ko je bila v parlamentu Virantova stranka. Tudi takrat je bila podobna zgodba. Zaradi finančnih težav enega izmed njegovih poslancev in njegovega podjetja je bil izključen iz stranke in je tako postal nepovezani poslanec. Tokrat gre za šestmesečno obdobje, v katerem morajo biti izvedene nove volitve v primeru odstopa poslanca, kar bi državi povzročilo dodatne stroške.

Zato je po eni strani razumljivo, da poslanci v takšnih primerih vztrajajo do izteka tega obdobja. Seveda pa bi morali biti poslanci in politiki v vseh ozirih zgled državljanom. Konec koncev so pa volivci izvolili takšnega kandidata. Nekaterim poštenost očitno ne pomeni veliko, ob glasovanju pa tudi niso poznali vseh okoliščin.

Primož Lavre

Pravzaprav je bil Mijič izvoljen v Gornji Radgoni, čeprav je doma iz Ljubljane. Dvomim, da so ga tam dobro poznali. Volivci so dejansko volili stranko oziroma Zorana Stevanovića.

Pri našem volilnem sistemu ne voliš neposredno posameznega poslanca, ampak listo oziroma stranko. Na koncu izbiro poslanca določi volilna matematika.

Je torej Janez Janša na neki način talec Zorana Stevanovića, podobno, kot je bil nekoč Marjan Šarec talec Luke Mesca? Ali vladna koalicija Stevanovića sploh potrebuje za vladanje? Zdaj, ko je vodstvo državnega zbora že izvoljeno, vlade vendar ne more več ogroziti.

Vprašanje je predvsem, koliko glasov ima koalicija. Brez poslancev Resnice jih ima 43. Toda opozicija jih ima še manj. V vsakem primeru bi lahko Stevanović kadarkoli glasoval skupaj z opozicijo. Velikokrat tudi kdo od poslancev koalicije manjka, zato je vsak glas pomemben, še posebej pri pomembnejših glasovanjih.

Torej menite, da je Janša na neki način njegov talec?

Na neki način da. Pa ne samo on, cela Slovenija je odvisna od teh nekaj glasov, ki lahko zamajejo našo prihodnost. Takšna je pač volilna matematika. Če Stevanović ne bi podpiral te vlade, bi lahko podpiral nasprotno stran. Verjetno se malo tolčejo po glavi, da mu za dosego oblasti sami niso prvi ponudili te funkcije. Mi smo seveda bolj naklonjeni desnosredinski vladi kot pa vrnitvi prejšnje, ki po našem mnenju ni bila dobra.

Zoran Stevanović je napovedal obisk v Moskvi, čeprav ga še ni uresničil. Zavzel se je tudi za referendum o tem, ali naj Slovenija ostane članica Nata. Če bi vse to uresničil, bi to pomenilo konec njegovega zavezništva z vlado?

Takšne predloge lahko podaja zaradi navideznega izpolnjevanja svojih predvolilnih obljub. Prepričana pa sem, da takšni referendumi ne bi uspeli. Vsi se zavedamo trenutnih razmer v svetu. Izstop iz Nata bi bil zelo nenavadna, nelogična in nevarna odločitev. Vemo, da moramo zaradi svoje varnosti dodatno krepiti evropsko obrambo. Gre za njegove predvolilne obljube, ki po mojem mnenju ne bodo uresničene, vsaj v teh razmerah ne.

Toda večina v parlamentu takšnega predloga verjetno ne bi podprla.

Tudi sama mislim, da ne.

Tudi leva opozicija ga po vašem mnenju ne bi podprla?

Upam, da ne. Enkrat smo bili v parlamentu že priča podobni slabi šali. Upam, da so se iz tega kaj naučili. Gre za resne zadeve. Ne gre zgolj za notranjepolitične igre, ampak za našo varnost, za evropsko politiko in mednarodne odnose, s katerimi se ne moremo igrati.

Omenili ste kazensko ovadbo zoper vaše poslance. Predsednik stranke in minister Jernej Vrtovec, poslanec Janez Žakelj, nekdanji poslanec Jožef Horvat in evropski poslanec Matej Tonin so bili kazensko ovadeni zaradi delovanja komisije KNOVS oziroma zato, ker so kot njeni člani preverjali, ali policija prisluškuje članu njihove stranke ...

Pri tem je treba poudariti, da dva od njih pri spornem dogodku sploh nista bila navzoča.

Specializirano državno tožilstvo je zoper trojico izmed njih medtem že vložilo obtožni akt. Tonina pa je obvarovala imuniteta evropskega poslanca. Ali lahko politik, minister ali poslanec ob takšnem bremenu še normalno opravlja svojo funkcijo?

Seveda so to dodatni pritiski za poslanca, njegovo družino in stranko. Vsakdo, ki ni pravnomočno obsojen, velja za nedolžnega. Prepričana sem, da se bo izkazalo, da niso storili ničesar narobe. Ne razumem namreč, kako je lahko nekdo odgovoren za dogodek, pri katerem sploh ni bil navzoč. Poleg tega je znano, da so parlamentarne preiskovalne komisije politična telesa, ki lahko pripravijo poročila v eno ali drugo smer ter posameznike tudi politično diskreditirajo. Sodni procesi pa se tudi lahko vlečejo in poslancu vzamejo veliko časa, ko bi lahko opravljal druge naloge.

Zanimivo je, da NSI ne podpira več svojega predloga sprememb volilne zakonodaje, ki ga je od nje posvojilo Gibanje Svoboda. Ali se vodstvo stranke noče zameriti predsedniku vlade?

O tem predlogu se je razpravljalo že pred nastankom sedanje koalicije. Tudi takrat je del naše stranke predlog podpiral, vendar ne vsi z enakim navdušenjem. Šlo je tudi za to, da je prejšnja koalicija skušala NSI politično izkoristiti in ob odstopu od podpore diskreditirati.

Krivdo za neizpolnitev odločbe ustavnega sodišča so hoteli naprtiti NSI. Hkrati pa so se nekateri naši odločevalci bali negativnega odziva volivcev na desni politični strani. Nekateri poslanci niso bili prepričani, kako bi podpora temu predlogu vplivala na volilni izid oziroma na njihove možnosti za ponovno izvolitev v prihodnosti. V nekaterih okoljih je imel predlog podporo, v drugih pa ne, zato ni bilo enotnega prepričanja, da bi ga v NSI morali podpreti. Ob takšnih pritiskih Svobode na NSI pa je bilo za to vse manj možnosti.

Ne spomnim se primera, da bi parlamentarna večina preprečila ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo je zahtevala opozicija. Kako vi gledate na to?

To so znova parlamentarne politične igre. Kolikor se spomnim, tudi prejšnja koalicija nekaterih zadev ni uvrstila na dnevni red ali pa jih je preprečila. Očitno ni dovolj pripravljenosti, da bi se nekatere stvari temeljito preiskale. Sedanja opozicija zdaj glasno govori o krivici, vendar je v preteklosti sama ravnala zelo podobno. Zato težko govorim o veliki krivici, saj so se podobne stvari dogajale tudi pod prejšnjo vlado.

Robert Golob je napovedal ustanovitev vlade v senci. Verjamete, da se bo, kot napoveduje, vrnil na oblast? Bo sploh ostal v politiki?

Ne verjamem, da bo sploh ostal v politiki, saj je tudi vanjo vstopil bolj po sili razmer, iz užaljenosti in maščevanja. Pa še druge okoliščine so bile zanj ugodne. Izkoristil je trenutek, ki se mu je ponudil in se zaradi razočaranja nad njim ne bo nikoli več povrnil. Mislim, da bo levica prej ali slej poiskala druge rešitve in druge vlečne konje.

Verjetno bo pomemben tudi izid jesenskih referendumov oziroma lokalnih volitev. Ali lahko sedanja vladna koalicija na referendumih zmaga, čeprav javnomnenjske raziskave kažejo, da je več ljudi ne podpira, kot jo podpira?

Na lokalnih volitvah bo zagotovo slavila desnica, ki je na terenu veliko bolje organizirana kot nove stranke na levici in ima delujočo lokalno mrežo. Zato pričakujem dober rezultat na lokalnem nivoju. Pri referendumih pa bo veliko odvisno od tega, kako motivirani bodo volivci za udeležbo.

To, da nekdo ne podpira vlade, še ne pomeni, da se bo udeležil referenduma. Možno je, da bo koalicija pri katerem od referendumov izgubila, ne verjamem pa, da bo izgubila pri vseh. Ključna bosta motivacija volivcev in uspešnost kampanje ter to, ali bodo ljudje v referendumih videli smisel.

Župan vaše občine Moravče Milan Balažic je odstopil po tem, ko je bil priprt zaradi suma korupcije. Če se ne motim, ste ga pred izvolitvijo podprli in bili z njim tudi v koaliciji. Vas je vse to razočaralo?

Pred osmimi leti nismo imeli svojega županskega kandidata, zato smo podprli dr. Milana Balažica. Pri prejšnjem vodstvu občine NSI ni mogla uresničiti nobenega svojega predloga. Župan je bil iz SD, podžupan pa iz SDS, naši še tako dobri predlogi pa so bili praviloma zavrnjeni. Pri Milanu Balažicu smo videli možnost za uresničitev naših projektov.

V njegovem prvem mandatu smo po mojem mnenju uresničili kar nekaj pomembnih stvari. Med drugim smo v Moravčah končno dobili dom starejših. Pri tem je pomembno vlogo odigral tedanji minister Janez Cigler Kralj.

Primož Lavre

Koncesijo smo sicer dobili že leta 2007, vendar so različni zapleti dolga leta preprečevali gradnjo. Dom je zdaj zgrajen, žal pa prejšnje ministrstvo za zdravje ni zagotovilo dovolj sredstev za zaposlene, zato še ni začel delovati. Uresničili smo tudi več drugih projektov.

Kaj pa je župan domnevno počel zunaj tega uradnega sodelovanja, mi seveda nismo vedeli. Korupcije v nobenem primeru ne odobravam. Res je, da so ga na marsikaj naši svetniki in podžupanja opozarjali.

Ne vem pa, kaj od očitkov drži in kaj ne. Veliko stvari se je dogajalo med poslovnimi subjekti in občino in ne javno. Zato se tudi ne čutimo ne krive ne odgovorne za morebitne stranpoti. Volivci bodo na volitvah povedali svoje, saj je odstopljeni župan napovedal, da bo znova kandidiral. Tokrat pa bo imela NSI svojo odlično župansko kandidatko.

Kdo bo to?

Nataša Lipovec, sedanja podžupanja. Ima primerno izobrazbo, izkušnje pri delu na ministrstvu in v javni upravi, predvsem pa je poštena in odgovorna oseba. Zelo smo zadovoljni z njeno kandidaturo in smo prepričani, da bo dobra županja.

V kazenski ovadbi se je znašel tudi moravški župnik Kancijan Čižman. Ali še vedno opravlja službo v Moravčah ali ste dobili novega župnika?

Še vedno imamo istega župnika, s katerim smo zelo zadovoljni in ga nadvse cenimo. V Moravčah je nekaj posameznikov, ki ves čas iščejo priložnosti, kako bi koga ovadili ali mu škodovali. Moravški župnik je zelo dober človek in dober duhovnik. Uživa veliko podporo med verniki. Pred kratkim smo imeli tudi novo mašo našega župljana Gregorja. Pri pripravah je sodelovala vsa župnija in slovesnost je bila zares lepa, za kar gre zasluga tudi povezovalni vlogi našega župnika Kancijana.

Če je županu na njegovo prošnjo obljubil, da bo finančno podprl izdajo knjige njegove partnerke, tega zagotovo ni storil z namenom, da bi imel on ali župnija od tega kakšne koristi. Prav je, da pri delu za ljudi župan in župnik sodelujeta ter s tem pripomoreta k razvoju občine.

Primož Lavre

Poleg tega se obnova trga sploh še ni začela. Projekt je še vedno v fazi načrtovanja in usklajevanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Prav tako je večina trškega jedra v občinski in ne v cerkveni lasti. Po mojem mnenju gre zgolj za zlonamerna podtikanja, ki pa mu večina župljanov ni nasedla.

Pred letom 2004, ko ste bili prvič izvoljeni v Evropski parlament, ste bili tudi županja Moravč. Kako dejavni ste danes v lokalni politiki? Boste na jesenskih lokalnih volitvah kandidirali za občinski svet?

Dvakrat sem bila izvoljena za županjo, 2001 na nadomestnih volitvah, 2002 pa na rednih. Na prvih evropskih volitvah leta 2004 pa je NSI zmagala in dobila dva poslanca. Poleg Lojzeta Peterleta sem bila izvoljena tudi jaz, zato sem morala odstopiti kot županja.

Kasneje sem bila dvakrat izvoljena za svetnico in zaradi ponovne izvolitve v Evropski parlament odstopila s svetniške funkcije. Verjetno bom kandidirala na svetniški listi in tako podprla našo kandidatno listo in župansko kandidatko. Gre za odlično kandidatko, ki je zdaj podžupanja, vendar doslej ni imela veliko možnosti za uveljavitev. Na lokalnih volitvah bom občinskemu odboru zagotovo pomagala.

Zelo zanimive bodo tudi lokalne volitve v Ljubljani. Župana Zorana Jankovića so se naveličali celo nekateri predstavniki politične levice. Bi bilo po vašem mnenju prav, da bi desnica v morebitnem drugem krogu podprla Urško Klakočar Zupančič, če se bo vanj uvrstila?

Težko rečem, kaj bodo storili v Ljubljani. Sama še vedno upam, da se bo pojavil tretji kandidat, ki bi bil primeren za župana. Tudi sama sem od nekaterih ljudi z leve politične strani slišala, da imajo Zorana Jankovića dovolj. Ne verjamem pa, da bi NSI podprla Urško Klakočar Zupančič, razen če bi se znašla v drugem krogu. Takrat bi se bilo treba odločiti, ali podpreti enega od kandidatov ali pa volivcem prepustiti odločitev po lastni vesti.

Sama si želim župana, kakršen je bil Jože Strgar – cenjenega in spoštovanega človeka, ki je delal za ljudi in za razvoj mesta. Ljubljana je kot glavno mesto tudi naša in si zasluži dobrega in uglednega župana. Med kandidati, o katerih sem doslej slišala, pa za zdaj še ne vidim človeka, za katerega bi lahko rekla, da je pravi in ima možnosti za izvolitev.

Stranka Vesna je prekinila sodelovanje z Levico. Kako dolgo bo po vašem mnenju trajalo zavezništvo med SLS in NSI, ki sta skupaj nastopili na skupni listi?

Položaj je drugačen, saj imata obe stranki, tako SLS kot Fokus, poslanca v državnem zboru, Vesna pa ga nima. Kolikor vem, za zdaj sodelovanje v poslanski skupini poteka korektno. Težko bi dobili boljšo promocijo, kot jo prinaša navzočnost poslanca v parlamentu, česar ti dve stranki sami zagotovo ne bi dosegli. Ime Fokus oziroma SLS se redno pojavlja ob NSI v parlamentu in za zdaj nisem zaznala težav znotraj poslanske skupine.

Na lokalni ravni pa so razmere drugačne. Tam je veliko odvisno od dosedanjega sodelovanja med strankami in predvsem od ljudi, ki vodijo lokalne odbore. Zato bodo na lokalni ravni različne kombinacije.

Primož Lavre

Ni pa najboljša popotnica to, da je Fokus dobil ministra, SLS pa ne.

To je vprašanje političnih odločitev na vrhu. Očitno si nekdo ni želel še ene ministrice. Že dolgo ugotavljam, da ženske v politiki nismo vedno zaželene, še posebej ne tiste, ki razmišljamo s svojo glavo in ne prikimamo vsemu, kar moški predlagajo.

Tudi vas Janez Janša ni želel za ministrico v svoji tretji vladi.

Res me ni želel, ampak zaradi tega nisem nič jokala.

Vidi Čadonič Špelič pa je uspelo postati državna sekretarka. Tudi nje ni želel za ministrico.

Drži. Vida in Valentin se dobro poznata in dobro sodelujeta. Prepričana sem, da bo Vida svoje naloge na ministrstvu za obrambo opravljala zelo zavzeto in tudi kakovostno.

Pričakujete, da bo sedanja Janševa vlada dokončala mandat, ali menite, da bodo predčasne volitve?

Vodenje tako raznolike koalicije z vsemi nahrbtniki in aferami zagotovo ni preprosto. Kljub temu menim, da ima vlada možnosti, da mandat dokonča. Na koncu gre tudi za politične interese. Če posamezne stranke zapustijo vlado, je vprašanje, ali bodo nekatere med njimi še kdaj prišle v parlament. To velja tudi za Resnico ali za nekatere posamezne poslance. Zato menim, da ima vlada možnosti, da mandat izpelje do konca, čeprav to zagotovo ne bo lahko.

Kdaj pa bo izšla vaša knjiga? Ko sva se lani pogovarjala, ste mi zaupali, da pišete avtobiografijo. Kdaj jo bomo lahko brali?

Ko bom našla dovolj časa za to, da jo dokončam. Upam, da čim prej.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter