"Slovenija že vrsto let omahuje in caplja za mednarodno skupnostjo glede problematike in vprašanja krize na Bližnjem vzhodu. Mislimo, da je trenutek pravi, da s tem prenehamo in začnemo proaktivno delovati tudi na zunanjepolitičnem področju," je na novinarski konferenci v DZ dejal poslanec ZL Matej T. Vatovec.
Razloge za to v ZL vidijo v nizu najnovejših dogodkov in razvoja na mednarodnem parketu. V tem vidiku je po mnenju Vatovca še posebej pomembno nedavno priznanje Palestine s strani Švedske, ker pošilja pomembno sporočilo znotraj unije.
Kot pomemben signal, ki bi ga morala upoštevati tudi Slovenija, je navedel tudi izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, ki je med obiskom na območju Gaze pozvala k oblikovanju palestinske države. Vatovec je še izpostavil, da je Palestino doslej priznalo že 135 držav članic ZN.
Potrebne osnove za priznanje Palestine Vatovec vidi v resoluciji Generalne skupščine ZN iz leta 1947, ki je podprla t. i. rešitev dveh držav, in kasneje v resoluciji Varnostnega sveta ZN iz leta 1967, ki je postavila meje za delitev ozemlja.
Da je prišel pravi čas, da tudi Slovenija prizna Palestino, so prepričani tudi v SD, kjer celo obžalujejo, da tega nismo storili že prej. Kot je v izjavi dejal poslanec SD Matjaž Nemec, se očitno izkazuje, da je bila politika do tega vprašanja v zadnjih desetletjih napačna.
Spomnil je, da je minuli teden že evropska poslanka iz njihovih vrst Tanja Fajon pozvala, da tudi Slovenija prizna neodvisno Palestino, in poudaril, da so znotraj vlade prav oni pobudniki za delovanje v tej smeri.
Uradno stališče glede tega bodo sicer v stranki sprejeli v četrtek, ko bo o tem odločalo predsedstvo stranke, je še napovedal Nemec.
Tudi v ZaAB so očitno podobnega mnenja. Kot so izpostavili v izjavi za medije, je Slovenija svojo državnost utemeljila na pravici do samoodločbe, zato bi morala biti moralno zavezana Palestincem in tudi drugim narodom, ki so v podobnem položaju, ter jim omogočiti uveljavljanje te iste pravico.
Kot so še dodali, so sicer trdno zavezani EU in usklajeni zunanji politiki držav članic unije, a obenem menijo, da se Slovenija ob tem vprašanju ne bi smela skrivati za neenotnostjo držav članic, pač pa bi morala ohraniti načelno držo.
Predsednik DZ Milan Brglez se medtem glede morebitnega priznanja Palestine osebno ni želel izreči, je pa v včerajšnji izjavi za STA ocenil, da je pravi čas za razpravo o tem vprašanju ter da je DZ vsekakor pravo mesto za to.
Pobuda je na odboru DZ za zunanjo politiko in od sklepov OZP je odvisno, ali bo postopek potekal naprej ali ne. Gre sicer za vprašanje, ki bi se lahko - in glede na našo ustavno ureditev bi bilo tako prav - uvrstilo na plenarno zasedanje DZ, je menil.
Vsaj iz signalov, ki jih ima, predsednik DZ ugotavlja, da v DZ obstaja potrebna politična volja, tako da bi lahko bila ta odločitev uvrščena že na decembrsko zasedanje DZ, ki je predvideno za tretji teden v decembru.
Brglez sicer poudarja, da je pri odločanju o vprašanju priznanja Palestine zaradi samega sporočila potreben širši konsenz, precej večji kot je denimo večina poslancev. Izpostavil je simbolni pomen, kaj lahko slovensko priznanje pomeni za sam Bližnji vzhod in položaj bodoče palestinske države.
Kot je še opozoril, je treba paziti, da ima Slovenija eno zunanjo politiko, zato je treba tovrstne odločitve uskladiti z drugo vejo oblasti, s predsednikom države in zunanjim ministrom ter predsednikom vlade.