Vlada zavrnila predlog dopolnitve lex Magna

Kot je po današnji seji vlade povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, so služba vlade za zakonodajo in več ministrstev predlog sprememb zakona zavrnili, saj želijo, da se odprte okoljske tematike rešuje sistemsko. "Zato smo se soglasno odločili, da to rešujemo z ministrstvom za okolje in prostor," je dejal Počivalšek.

Organizacija Rovo je želela, da se za Magnino investicijo v Hočah izvzame določilo zakona o vodah, ki govori o prepovedi njene dejavnosti na vodovarstvenem območju. A vlada je ugotovila, da so okoljevarstvena soglasja v enakem postopku kot Magna doslej pridobile tudi druge družbe, zato se ji "delanje izjeme za enega investitorja" ne zdi upravičena. Počivalšek je med podobnimi družbami omenil Talum in Pivovarno Union.

Rovo je izpodbijal okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je Magni izdala agencija za okolje, a je po sestanku z ministrom Počivalškom ter ministrom za okolje in prostor Juretom Lebnom njen predstavnik Gorazd Marinček zagotovil, da se bodo odpovedali upravnemu sporu v tem primeru. Kot je pojasnil, je Lebnova obljuba, da bo prenovil zakon o vodah in s tem sistemsko uredil vprašanje neonesnaževanja pitne vode, zaenkrat dovolj.

Če Rovo tožbe ne bo vložil, bo okoljevarstveno dovoljenje za Magnino lakirnico pravnomočno 11. marca, je povedal Počivalšek. Dejal je, da je o tem danes z Marinčkom že govoril. Ta mu je dejal, da odločitev vlade sprejema.

Leben je po sestanku minuli teden dejal, da mora sicer skrbeti za zdravje in okolje v Sloveniji, a da v nekaterih primerih prevlada državni interes. Počivalšek je danes spomnil, da Magna v prvi fazi namerava zaposliti 404 ljudi, v drugi in tretji, za kateri je že sprožila postopke, pa dodatnih 3000.

Tudi Marinček je v svojih nastopih izpostavljal, da je varovanje pitne vode širši problem. "Ne gre samo za gradnje, gre tudi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil na vodovarstvenih območjih," je opozoril minuli teden in ob Magni naštel še gradnjo kanala C0 v okviru projekta gradnje kanalizacijskega omrežja na območju Ljubljane, uporabo gnojevke iz bioplinarne Črnomelj in traso tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom.