Fištravec je bil za župana izvoljen na nadomestnih volitvah 17. marca lani, kjer je kot edini nestrankarski med skupno enajstimi županskimi kandidati zbral 53 odstotkov glasov in tako zmagal že v prvem krogu. Na položaju je nasledil Franca Kanglerja, ki je bil po očitkih o korupciji in množičnih uličnih protestih prisiljen konec leta 2012 odstopiti.
Ob zaprisegi je Fištravec, prej predvsem akademik, napovedal nov veter v vodenju mesta in odpravo spornih praks, ki so dotlej dušile mesto. A že kmalu je uvidel, da bo težje, kot si je predstavljal.
Po njegovih besedah je glavni fokus vseh aktivnosti županstva ustvarjanje okolja, ki bo privlačno za investitorje, in trajna skrb za ustvarjanje oziroma ohranjanje delovnih mest. "Zadeve se v Mariboru že obračajo na bolje. Investitorji kot na primer Kuvajtčan Hilal Arnaout in kitajsko podjetje za proizvodnjo baterij Shihlien Apex so prve lastovke, ki kažejo na konec zime," pravi.
V letu dni je Fištravec veliko delal na pridobivanju državne pomoči, ki mu jo je vlada Alenke Bratušek lani sicer obljubila, a ta obljuba zaenkrat ostaja le delno izpolnjena. Takoj je dal izklopiti sporne radarje, a ti še vedno stojijo na cestah in še vedno ni znano, koliko bodo stali mesto. Nekoliko je povečal sredstva za socialno varstvo in kljub močni, že precej volilno obarvani, opoziciji v mestnem svetu uspel doseči konsenz glede letošnjega občinskega proračuna.
Po drugi strani mu kljub takojšnji razveljavitvi Kanglerjeve sistemizacije delovnih mest ni uspelo počistiti v mestni upravi, prej nasprotno mu nekateri očitajo, da je na občino pripeljal svoje ljudi. Velik fiasko je bilo sodelovanje s tremi svetovalci, ki jih je pripeljal v županov kabinet na zaupanje, zdaj, ko med njimi ni več zaupanja, pa mu zakonodaja onemogoča njihovo odstranitev.
Žalostno je razpadel tudi vstajniški sosvet, ki ga je kot novo orodje demokracije vpeljal ob nastopu položaja, saj so t.i. vstajniki izgubili zaupanje vanj. Še pred uradno zaprisego je Fištravcu odrekla podporo in mu očitala strice iz ozadja prej zaveznica Vesna Vuk Godina. Postopoma so se od njega ogradili tudi ostali člani skupine Skupaj za Maribor, ki so ga podprli na volitvah.
Filozof Boris Vezjak, nekdaj Fištravčev kolega z mariborske univerze, je nad njegovim delom razočaran. "Razočaral me je predvsem s svojim odnosom do vstajnikov, ki je bil absolutno preveč distanciran, na trenutke celo nečimrn in aroganten. Razočaral me je z nekaterimi obljubami, ki jih ni uresničil. Predvsem pa me je razočaral s svojo retoriko, ki je preveč odbijajoča in arogantna," je povedal za STA in izpostavil predvsem očitke o zlorabi službene bančne kartice.
Razočaran je tudi Fištravčev protikandidat na volitvah Teodor Lorenčič, ki je iz zdravstvenih razlogov kasneje odstopil od kandidature: "Izkazalo se je, da v praksi ne razume neposredne demokracije in tudi socialne dinamike z vstajniškim sosvetom ni preživel. Tako je padel kot politik vstaje. Po enem letu tudi ni sledi o kakšni razvojni strategiji mesta, kaj šele o prepotrebnih ukrepih v vseh segmentih občinske strukture in njenih podjetij."
Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina po drugi strani meni, da župan razmišlja pozitivno. "Politično pa njegovega delovanja ne želim ocenjevati, ker ga bo ocenilo to, kar se bo dogajalo," je dejal.
Tudi pisatelj Tone Partljič izpostavlja, da v danih razmerah ni mogoče pričakovati čudežev. "Vem, kako malo je na takih položajih mogoče sploh narediti, kaj šele v prehodnem obdobju, z nekim mestnim svetom, ki ni tvoj," je povedal za STA. "Meni se zdi, da vodi občino zame v redu, da ne vzbuja konfliktov, da ne daje stanovanj in služb svojim prijateljem in da si prizadeva. Kaj več si pa nisem predstavljal, da bi lahko v tem času naredil."
Ob tem je Partljič opozoril, da Fištravca za župana niso postavili vstajniki, ampak je bil izvoljen na volitvah "in je popolnoma enakovredno odgovoren vsem Mariborčanom, nobeni vstajniški skupini kaj bolj".