Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je v okviru Osrednjeslovenskega foruma, ki ga je včeraj v Ljubljani organiziral časnik Finance, uvodoma spregovoril o državni pomoči podjetjem v težavah. Kot je poudaril, želi vlada pomagati izvozno usmerjenim podjetjem, ki imajo potencial, a zaradi visokih posojil nimajo sredstev za raziskave in razvoj.
Cilj državne pomoči takim podjetjem, med katerimi je izpostavil Cimos, je ohranjanje delovnih mest, znanja in tradicije.
Po njegovih besedah pa morajo podjetja, ki so prejemniki državne pomoči, v nadaljevanju urediti kapitalsko strukturo. Prestrukturiranje bi moralo potekati tudi skozi dezinvestiranje, tako da bi se znova osredotočila na svoje ključne dejavnosti, je menil.
Cimos naj bi tako denimo prodal Litostroj Power. Na vprašanje, komu, je Stepišnik odgovoril, da Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Litostroj bi namreč lahko HSE pomagal pri projektu izgradnje hidroelektrarn na Savi, je menil.
Kot je še zatrdil minister, država ima načrt, kako bo izstopila iz Cimosa in se poplačala za intervencijo. Pojasnil je, da bodo delež prodali. Sam se pri tem ne bi oziral na nacionalno barvo kupca.
V zvezi z dilemo, da bi Evropska komisija lahko tovrstnim državnim pomočem nasprotovala, je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija deležna razumevanja, saj da ne bo šlo za širjenje podjetij, temveč oženje, torej ne bo nelojalne konkurence. "Ne bomo se dali," je napovedal.
Stepišnik je spregovoril tudi o napovedani privatizaciji državnih podjetij, med katerimi je Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), ni pa Nove Ljubljanske banke (NLB). Tako je zato, ker Slovenija mora ohraniti eno sistemsko banko, je poudaril. Dodal je, da bi bilo tudi sicer treba banko prodajati, ko lahko zanjo kaj iztržiš, ne pa sedaj.
Se pa minister očitno strinja s prodajo Mercatorja. Sam bi slovenskega trgovca prodal že tedaj, ko je bilo mogoče za delnico dobiti 221 evrov včeraj je bil denimo tečaj delnice na Ljubljanski borzi 96 evrov), pri tem pa bi zahteval zavezo kupca glede deleža slovenskih proizvodov.
Beseda je sicer včeraj tekla tudi o reševanju gradbeništva. Stepišnik je v tej luči spomnil na spreminjanje insolvenčne zakonodaje, s pomočjo katere bo mogoče ohraniti zdrava jedra podjetij. V primeru Primorja je bila priložnost zamujena, je dejal. Gradbena podjetja, ki so ostala, bodo sčasoma postala večja, je napovedal. Država jim lahko pomaga z razpisi za energetsko obnovo stavb, je dodal.
Optimističen je bil tudi glede zagona lesne verige. Prepričan je namreč, da je mogoče izgubljenih 20.000 delovnih mest v lesarstvu z aktivnim delom povrniti v treh do petih letih. Regije morajo to razumeti kot prioriteto, ki se bo napajala tudi iz evropskih sredstev, in spoznati primerjalno prednost. Pomembno bo tudi tudi, kaj bo z lesarstvom na ravni visokega šolstva, je nanizal.
V zvezi s črpanjem evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi na splošno se je sicer zavzel, da bo namenjeno večjim, multiplikativnim projektom, ki bodo ustanavljali nova delovna mesta in ustvarjali večjo dodano vrednost, česar v aktualni perspektivi nismo doživeli.
Minister je priznal, da je težava slovenskega gospodarstva tudi zapletena birokracija, zlasti na področju umeščanja v prostor, v tem smislu pa je bil kritičen do odločitve Slovenije, da v Naturo 2000 umesti kar 37 odstotkov ozemlja. V zvezi z očitki, da država ne želi rešiti problema plačilne nediscipline, pa je zatrdil, da se bo to rešilo, ko se bo izboljšala kapitalska ustreznost podjetij.
Na vprašanje o tem, ali se Sloveniji splača ostati v območju evra, pa je odgovoril, da je "evro kar dobra stvar" in da "se moramo potruditi, da ostanemo v tej monetarni uniji, dokler bo šlo".