Leto dni po požaru v Kemisu: obrat naj bi bil zdaj varnejši, sanacija škode še poteka

Obnova Kemisovega objekta je v teku in naj bi bila končana še letos. Kot je za STA dejal prvi mož podjetja Emil Nanut, obnovitvena dela trenutno tečejo na območju, kjer je bil požar najhujši. "Trenutno delamo na dveh tretjinah obsega poslovanja v času pred požarom, še vedno predvsem kot posrednik. Do konca leta želimo spet začeti delo skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem," je dejal Nanut.

Zagotavljanje varnosti v objektu je bilo že pred požarom urejeno skladno z zakonodajo, je poudaril Nanut, po obnovi pa bo objekt še bistveno varnejši. "Celotna površina objekta bo pod gasilno napravo. Vgrajujemo dodatne požarne stene, ki bi v primeru požara preprečile, da bi se ta širil z enega sektorja na drugega. Tudi sistem gašenja bo drugačen, vsi konstrukcijski elementi bodo obloženi z na ogenj odpornimi oblogami, prav tako streha. Sistem javljanja požara bo drugačen. Že od požara dalje imamo 24-urno varovanje objekta, podatke pa od požara dalje shranjujemo na oddaljenem računalniku," je naštel.

Kolikšno škodo je zaradi požara utrpel Kemis, Nanut še ne želi govoriti. "Celotne številke še nimamo. Govorimo pa o več milijonih evrov," je dejal.

Nanut je še dodal, da so od začetka ponovnega delovanja v nadzoru imeli že štiri različne inšpekcijske službe - požarno, gradbeno, okoljsko inšpekcijo ter inšpekcijo za zaščito in reševanje. "Vsi inšpektorji so ugotovili, da delamo v skladu z zakonodajo," je dodal.

Priznava, da še najtežji ostajajo odnosi z lokalno skupnostjo. "To je leto volitev, različnih interesov. A jaz računam, da bomo s trdim delom, odkritostjo, odgovarjanjem na vprašanja, pogovarjanjem na osnovi argumentov, zmogli," je še dodal Nanut ter poudaril, da "Kemis bo ostal tukaj. Toliko denarja smo že vložili v to, da bo ta projekt počasi treba zaključiti in spet delati pod normalnimi pogoji".

Lokalna skupnost pa vztraja, da Kemisa v svoji bližini ne želijo več. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin je povedal, da še naprej zbirajo podpise, naj se Kemis izseli.

Občina je po sklepu Agencije RS za okolje upravičena do okoli 40.000 evrov sredstev, ki jih je Kemis dolžan nakazati za okoljske projekte, kot nekakšno poravnavo. A se občinski svetniki z višino sredstev niso strinjali in denar zavrnili. Po besedah župana bodo verjetno šli v tožbo proti Kemisu. "Moje osebno mnenje je, da bi denar morali vzeti. A svetniki ugotavljajo, da je to premalo. Jaz se bojim, da če želiš preveč, na koncu ostaneš brez vsega," je dejal Jakin in ocenil, da gre za predvolilne poteze.

Če je požar prinesel spremembe v stopnji požarne varnosti Kemisovega objekta, pa se nič ni spremenilo v zakonodaji. V Slovenskem združenju za požarno varstvo so nedavno opozorili, da je področje požarne varnosti v Sloveniji urejeno neustrezno ter da na strani pristojnih ministrstev ni ne posluha ne interesa za pripravo ustreznih zakonskih sprememb.

Predsednik združenja Milan Hajduković je v nedavnem javnem pismu izpostavil, da stroka že od leta 2011 ministrstvo za obrambo oz. Upravo RS za zaščito in reševanje ter Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opozarja na neskladnosti področne zakonodaje, na neustrezen pristop k požarni varnosti s strani ministrstva ter na njihove napačne odločitve. Kot svarijo v združenju, se zaradi naštetega raven požarne varnosti v Sloveniji nevarno niža.

Se je pa pred kratkim spremenil pravilnik o zdravniških pregledih za gasilce, a po oceni predstojnice kliničnega inštituta za medicino dela v UKC Ljubljana Metode Dodič Fikfak na slabše. "To je res tragedija, posebej po tem, kar smo videli pri požaru v Kemisu," je ocenila.

Lanski požar je pokazal, da bi morali gasilce, še posebej prostovoljne, zdravstveno bolj spremljati. "Mi smo želeli, da bi se skrb za zdravje gasilcev dopolnila, da bi se uredilo spremljanje gasilcev za bolezni, ki lahko nastopijo zaradi izpostavljenosti med gašenjem. Namesto tega je pravilnik odgovornost za zdravniške preglede gasilcev s specialistov za medicino dela prenesel na družinske zdravnike," je dejala.

Tudi gasilcev, ki so gasili požar na Vrhniki, ne bodo več spremljali, saj nihče izmed njih ni izrazil želje po tem, je še dodala.

Da se je država iz požara v Kemisu marsičesa naučila, pa ocenjuje poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Tudi kasnejša industrijska in okoljsko nevarna požara v Ljutomeru in Novem mestu sta po njegovem prepričanju pokazala, da bi bilo danes odzivanje različnih državnih služb ob nekem večjem izrednem dogodku drugačno kot v dneh po lanskem požaru v Kemisu.

Po vrhniškem požaru je vlada oblikovala vladno medresorsko delovno skupino, ki je pristojna za usklajevanje odziva različnih služb v primeru izrednih dogodkov. Po novem ima vodja intervencije izrednega dogodka tudi podlage za aktiviranje delovne skupine, je izpostavil Šestan. "Če bo šlo za dogodek, ki bo ogrožal okolje ali zdravje ljudi, bo aktivirana naša skupina, lokalci bodo razbremenjeni koordinacije dela državnih organov," je pojasnil.