Dolgoletni poznavalci RTV Slovenija pravijo, da ta hiša v vsej svoji burni zgodovini ni imela tako nekompetentnega in neuspešnega vodstva kot prav v tem mandatu. Gre za vodstvo, ki živi od samoiluzij, od laži in sklicevanja na to, da ima mandat. Mandat za popolni zlom javne RTV.
Vodstvo RTV je tako prejšnji teden slovesno razglasilo poslovno-programske rezultate preteklega leta, leta, ki je bilo zelo težko, so povedali, pa vendar zmagovalno dodali, da je zavod kljub temu ustvaril presežek prihodkov nad odhodki v višini 177.000 evrov. A zdaj sledi obvezni – ampak …
Generalni direktor Marko Filli se kiti s perjem, ki ni njegovo. V svojo pozitivno bilanco je namreč prištel vso tako imenovano hišno srebrnino, ki jo je sedanje vodstvo veselo razprodajalo, in to z nikakršnim učinkom na programske storitve. Gre za delnice Eutelsata, zaradi katerih je prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca prejšnje vodstvo RTV lažnivo pribijala na križ z očitki, da zapravljajo to srebrnino. Zdaj, ko je to res, pa vsi molčijo, še posebno ker razprodaja teh delnic na programske učinke hiše nima čisto nobenega pozitivnega vpliva, kvečjemu nasprotno. »Poslovanje RTV je izredno skrb zbujajoče,« na kratko pravi član nadzornega sveta Miha Klun.
Paradoks poslovnega rezultata
»Rezultat je bilančno sicer pozitiven, vendar izključno na račun prodaje delnic. Delnice so v bilanci stanja ovrednotene po nakupni ceni, ki je znašala manj kot en evro. Sedaj se cena delnic giblje med 25 in 30 EUR.
Vsaka prodana delnica zato ustvari finančni prihodek v tej razliki. Teh prihodkov je bilo v letu 2011 18,5 mio. EUR. Plan je bil 11,5 mio. EUR, kar pomeni, da so prodali 7 mio EUR več delnic, kot so načrtovali. Če bi delnice vrednotili po tržni ceni oziroma po pošteni ceni, njihova prodaja ne bi ustvarjala finančnih prihodkov,« je kritičen član nadzornega sveta RTV Miha Klun.
Da bi bil paradoks tega poslovnega rezultata še večji, je treba povedati, da je vodstvo RTV (Filli, Lombergar, Lampreht) zaradi izpada RTV-prispevka prodalo za pet milijonov evrov delnic. Ker pa je pri tem nastala razlika v vrednotenju delnic, je RTV tudi s tem ustvarila dobiček. Ali bolj natančno: ker je takratna ministrica za kulturo Majda Širca s posebno ideološko telovadbo okrog zakona o RTV zakrivila to, da je zavod ostal brez petih milijonov evrov, je vodstvo prodalo delnice še v tej višini. Zaradi razlike v ceni pa je ustvarilo finančni prihodek.
In zdaj se Filli hvali s tem, namesto da bi bil pravočasno tožil Širco in takratno vlado. Raje je šel po »pravico« na ustavno sodišče in upravičeno pogorel. V resnici je Filli kot generalni direktor opustil dolžno ravnanje in bi ga že zaradi tega morali razrešiti. Mimogrede, zaradi istega očitka je skorajda v istem času s položaja ministra za okolje odletel Karl Erjavec. Enako velja za večino članov nadzornega sveta, ki so finančno podpirali projekte v oblakih, dovoljevali razprodajo delnic za nične učinke in sploh nekritično podpirali sedanje vodstvo.
Očitno je, da je imel Lenart Šetinc izjemno močan vpliv na večino članov nadzornega sveta, da so potrjevali in sprejemali tudi skrajno sumljive projekte. Ob vseh podatkih, ki govorijo o katastrofalnem poslovno-programskem delu tega vodstva, bi bilo treba ta nadzorni svet takoj razrešiti iz krivdnih razlogov!
V resnici je Filli s kompanijo lani pri poslovanju dosegel 16,7 milijona evrov minusa. Izguba bi bila brez delnic resda nekoliko manjša, ker bi odpadli tudi nekateri stroški, ampak bi še vedno znašala tri milijone evrov. Ob tem samo še podatek, da je sedanje vodstvo zunanji revizor že večkrat resno opozoril na to, da del razvojnih sredstev uporablja tudi za redno poslovanje, kar ni sprejemljivo. Filli in njegovi se torej rešujejo zgolj s prodajo hišne srebrnine, gledanost in poslušanost pa sta vse manjši, trženje pa zaradi tega na umetnem dihanju.
Kam vse je šel denar
Ko smo že pri tem razvojnem denarju, nihče ne ve – vodstvo pa molči – kam je šlo milijon evrov, denar, ki je bil namenjen za tako imenovane tematske programe. »In ni odgovora na vprašanje, kakšen je učinek laboratorija za razvoj novih programov, kar zanima tudi programski svet. Direktor TV Lombergar govori o 70 projektih, na nadzornem svetu pa jih je znal našteti manj kot pet! Kam je torej šel ta denar,« se sprašuje Miha Klun.
Vodstvo bo tudi za rezultate trženja moralo prevzeti vso odgovornost!
Komercialne radijske postaje (Radio 1 in Radio Center) so lani imele povprečno 14 odstotkov več prihodkov, POP TV pet odstotkov, na RTV SLO pa je lani bilo 25-odstotno znižanje oziroma upad teh sredstev. Menda, pravijo vodilni na RTV, naj bi za to bila kriva recesija, ampak očitno samo na RTV pod Fillijem.
Filli pravi, da je kriva tudi zakonodaja, recimo zakon o avdiovizualnih delih, ki je zmanjšal razpoložljive sekunde za javno TV. »Po mojih podatkih to ne drži,« pravi član nadzornega sveta Miha Klun, »saj vodstvo niti teh sekund, ki jih dopušča zakon, ni prodalo. Uradne podatke hiše sicer še čakamo. Tržniki se pri tem v glavnem sklicujejo na majhno gledanost, direktor TV Janez Lombergar pa govori o povečevanju gledanosti?!?«
Novo vodstvo je plan oglaševalskih prihodkov za leto 2011 povečalo na 20 milijonov evrov, ker so računali na formulo 1, ki ni prinesla oglaševalske tortice. Tudi zato je bilo oglaševalskih prihodkov konec lanskega leta le 15,3 milijona evrov. Številke zbujajo skrb, čeprav vodstvo plačuje tudi zunanje tržne svetovalce – na primer Mileno Fornazarič, ki jo je na RTV pripeljal prijatelj in predsednik nadzornega sveta Lenart Šetinc, potem ko so se od Fornazaričeve poslovili na Media poolu zaradi slabih rezultatov. Za svoje svetovalno delo na RTV, ki ne daje učinkov, dobi menda celo več kot 20.000 evrov na leto.
Grehi in grešniki
Razvojna sredstva so uporabljali nesmotrno, na primer tudi za nakup dragega reportažnega vozila za Lendavo, čez potrebe nujnega tehnološkega razvoja.
Na veliko so tudi zaposlovali, prerazporejali in nagrajevali po ključu »pripadnosti in zvestobe«, pri čemer so kršili zakonodajo. Tako je na primer svetovalka generalnega direktorja za pravne zadeve postala Sabrina Muratović, ki pa za to nima pogojev, saj je pogoj tudi to, da mora imeti vsaj 60 mesecev delovnih izkušenj pri podobnih opravilih. Podobno nezakonita je zaposlitev novega vodje MMC Luke Zebca.
Nezakonito je prelivanje javnih sredstev v tržno dejavnost! Gre za to, da je generalni direktor Marko Filli dovolil gostovanje komercialnih programov na javnem multipleksu. Nekateri celo menijo, da bi ves ta »aranžma« moral pod lupo vzeti NPU.
Marko Filli je tudi odgovoren, ker je zakon o sistemu plač v javnem sektorju, gre za dodatek za dvojezičnost, razlagal zelo širokogrudno – torej tudi nezakonito – in so zdaj ta dodatek dobili vsi v njegovem rodnem Kopru in v Lendavi.
Marko Filli je neposredno odgovoren za politikantski obračun z odgovornim urednikom MMC Urošem Urbanijo in še nekaterimi uredniki, in to pod krinko reorganizacije, ki je neuspešna.
Nadzorni svet je moral na zadnji seji s posebnim sklepom dovoliti, da lahko gradiva o poslovanju dobiva tudi notranja revizorka Natalija Rus in da lahko po novem hodi tudi na seje tega organa. Filli in Šetinc sta jo namreč od odhoda prejšnjega generalnega preprosto ignorirala. Rusova je med drugim opozarjala na številne nepravilnosti pri »reorganizaciji« MMC.
O (ne)gledanosti TVS
Vodstva RTV Slovenija v najboljši maniri piarovske propagande pripoveduje tudi o gledanosti in poslušanosti. A v prirejanju resnice gredo predaleč. Kdor pozna ozračje na TVS, bo vedel, da trditvam o velikih uspehih tudi oni ne verjamejo. Z neresnicami pač skušajo odvrniti pozornost od zelo slabih razmer in kopice propadlih projektov. TVS v dosedanjem mandatu Janeza Lombergarja ni izpeljala niti enega uspešnega projekta, vsaj kar se gledanosti tiče. To, da Lombergar govori, da so bile programske spremembe pravilne, je zgolj slaba prvoaprilska šala, višek sprenevedanja in norčevanja iz plačnikov RTV- naročnine. Ne le da spremembe niso bile pravilne, bile so porazne in učbeniški primer programske ignorance. Pri tem prednjači Lombergerjev projekt Rončelove oddaje Izza odra, ki je programski in finančni fiasko na vsej črti, a so povezave premočne, da bi se jazzovski guru poslovil od malih zaslonov. Drugi dosežki, kot na primer Aritmija, Effe inferno, Videozid in Firma TV, so se prav tako klavrno proslavili. Gledanost je komaj zaznavna, pri čemer ne gre za programe, ki so v širšem javnem interesu.
In še resnica o informativnem programu: spremenjena poročila ob enih in petih so res prinesla spremembe, če kot take razumemo manjšo gledanost. No, morda sta tudi ti dve novosti zgolj projekt za sladokusce, ki pa so v zadnjem času očitno vse bolj izbrani in redki. Gledanost Dnevnika in Odmevov je pod vodstvom Ksenije Horvat Petrovčič zelo upadla. Televizija, dobro jutro!
Lamprehtov razpis
Zmedenost, nekompetentnost in samozaverovanost sedanjega vodstva RTV pa se kaže tudi v takih zadevah, kot so javni razpisi! Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht je namreč objavil javni razpis za mesto odgovornega urednika uredniško-producentske enote uredništva radijskega programa za tujo javnost. Poleg drugih pogojev je v razpis dal zapisati, da morajo kandidati predložiti »lastnoročno podpisan program dela za delovno mesto na katero se kandidat prijavlja oziroma vizijo razvoja uredniško-producentske enote Športni program v programsko produkcijski enoti Televizija Slovenija, v prihodnjih štirih letih.«
Razpis je seveda neveljaven in upamo, da so odpadli kandidati to napako opazili in se bodo pritožili. To pa pomeni dodatne stroške RTV, a za »malenkosti« se to vodstvo pač ne zmeni.