Karl Erjavec je dobil mandat vodstva Desusa tudi za uradna pogajanja z desnosredinsko koalicijo pod vodstvom Janeza Janše. Izvršni odbor želi vstopiti v koalicijo pod enakimi pogoji, kot jih je stranka dosegla v pogajanjih z Zoranom Jankovićem. Toda kot smo že pisali v prejšnji številki Reporterja, je desnosredinska koalicija te pogoje sprejela že v parafirani pogodbi med SDS, DLGV, SLS in NSI.

 

Erjavec se je namreč že pred Jankovićevim propadu v državnem zboru pogajal tudi z Janševo koalicijo, ne sicer neposredno, ampak posredno po Gregorju Virantu, ki se je skupaj z njim dogovarjal tudi z Jankovićem. Virant je nato pripombe Desusa sporočil še SDS, SLS in NSI, ki so z njimi soglašale.

 

Tudi kadrovsko naj bi bila koalicija že pred tem usklajena, da Desusu pripadata dva resorja, od tega en državotvorni resor. To pa je tudi zahteva Desusa, ki jo je Erjavec povedal po seji izvršnega odbora, saj naj bi dve ministrstvi ponujal tudi Janković. Ta zanesljivo ni Erjavcu ponujal položaja zunanjega ministra, kot mu ga ponuja Janša. To je ponudba, vredna razmisleka, je ob tem soglašal namestnik vodje poslanske skupine Franc Jurša.

 

Karkoli bo Desus v pogajanjih z desnosredinsko koalicijo iztržil novega, bo to več, kot bi dosegel pri Jankoviću. Seveda bo na koncu o vstopu v koalicijo odločil še svet stranke, v katerem pa imajo »strici« iz ozadja več vpliva na posamezne člane. Toda v tem primeru stranka tvega celo razpad in izginotje iz slovenskega političnega prostora. Za Erjavca je najbolj ključna podpora njegovih poslancev, saj so oni tisti, ki v parlamentu odločajo o koalicijskih povezavah in usodi države.

 

Zavezništvo iz državnega zbora

 

Erjavec se je menda z Jankovićem dokončno razšel že ob glasovanju za predsednika državnega zbora 21. decembra lani, verjetno pa že na pogovorih s takratnim najverjetnejšim mandatarjem (ni znano, koliko so na to vplivali pogovori z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomelijem).

 

Spomnimo se zapleta v državnem zboru, takrat Zoran Janković ni hotel podpreti Boruta Pahorja za predsednika DZ, nato pa je prav Erjavec Virantu predlagal kandidaturo in mu zagotovil še Janševo podporo. Tistega dne se je v državnem zboru rodila koalicija, ki zdaj sestavlja skupno vlado: SDS, DLGV, Desus, SLS in NSI.

 

Dan pozneje je v oddaji Pogledi Slovenije Erjavec pojasnil, zakaj je odrekel podporo Jankoviću: »Zelo sem bil zgrožen in žalosten, ko sem videl, kaj se dogaja in ugotovil, da se spori na levici nadaljujejo in da teh sporov ni sposobna preseči.« Dodal je še, da z Jankovićem ne bodo več nadaljevali pogovorov o sestavi koalicije, ampak bodo počakali na uradnega mandatarja, ki ga bo predlagal predsednik Türk.

 

Medtem se je pridružil Virantovi pobudi o iskanju konsenza za sestavo vlade narodne enotnosti. »Trije kralji«, Gregor Virant, Radovan Žerjav in Karl Erjavec, so bili takrat neuspešni, saj je »cesar« Danilo Türk stavil na Zorana Jankovića. Marka Voljča, ki ga zdaj favorizira, takrat sploh niso omenjali kot možnega mandatarja vlade narodne rešitve.

 

Ko je Türk uradno predlagal Jankovića za mandatarja, se je Desus vrnil h koalicijskim pogovorom in ga tudi podprl. Toda Janković ni dobil niti vseh 44 poslanskih glasov PS, SD in Desusa, saj sta mu podporo odtegnila dva poslanca iz omenjene skupine. Ker je bilo glasovanje tajno, ni znano, kdo sta bila, je pa velika verjetnost, da sta bila iz Desusa, saj se je Erjavec skrivaj pogajal tudi z zavezniki iz državnega zbora. Vsekakor se je Erjavec izkazal za državotvornega in enako odprtega tako do levosredinske kot do desnosredinske vlade.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI