Revija Reporter
Slovenija

Laže Danilo Türk ali laže vlada

Nenad Glücks

16. jan. 2014 6:01 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Absurd je, da slovenska vlada za generalnega sekretarja OZN podpira nekoga, ki so ga volivci zavrnili z dvotretjinsko večino, Američani pa ga označujejo za tepca.

Bivši predsednik republike Danilo Türk znova zlorablja državo za zadovoljevanje svojih neizmernih ambicij. Zvesti Türkov pomočnik pri tem je vlada Alenke Bratušek, zlasti zunanji minister Karl Erjavec. Vlada je namreč takoj po novem letu razglasila, da bo aktivno podprla Türkovo kandidaturo za generalnega sekretarja OZN. Pri tem v vladi lažejo, da za promocijo Türka ne bodo porabili nič denarja. Kot je znano, je Južno Korejo kandidatura Ban Ki Muna stala več deset milijonov dolarjev.

Slovenskim diplomatom v predstavništvih v tujini je Erjavec že dal navodila, kako naj promovirajo kandidaturo. Türku naj ustrezno pomagajo, če bo kot nekdanji predsednik potoval na njihovo območje, in poudarjajo stališče, da bi bilo prav, da bi bil naslednji generalni sekretar iz vzhodnoevropske skupine, kamor sodi tudi Slovenija, ta skupina pa do zdaj še ni imela generalnega sekretarja. Toda v resnici je vlada dala podporo nečemu, česar uradno sploh ni. Prejšnji teden je namreč Türk na TV Slovenija v svojem nadutem slogu povedal, da se »v njegovem primeru ne govori o kandidaturi«, pač pa o sugestijah in o njegovi načelni pripravljenosti, da bi morda kandidiral nekoč kasneje. O tem se še ni odločil.

Iz vlade so nam kljub temu pojasnili, da so se drugega januarja seznanili z namero Türka, da kandidira za generalnega sekretarja OZN, pomeni, da lažejo oni ali pa laže Türk. Sporočajo, da bo izbor za novega generalnega sekretarja leta 2016, zato je prav, da se glede kandidature pravočasno stori vse, kar se lahko.

Türk poleg skomin po položaju v OZN niti ne skriva pohlepa po davkoplačevalskih evrih. Tako je na TVS izjavil, da svetuje ustavnim pravnikom, naj še enkrat pogledajo, ali je bila sprememba predsedniškega zakona, s katerim so mu poslanci omejili pravico do pisarne nekdanjega predsednika, v skladu z ustavo. Spomnimo, nekdanji predsednik Milan Kučan je imel pet let pravico do pisarne, dveh uslužbencev in uporabe službenega avtomobila, po spremembi zakona je imel vse to Türk le eno leto. S tem se očitno ni sprijaznil in bi bilo po njegovem »dobro, da parlament takšno zakonodajno prakso ponovno pregleda«. Dal je vedeti, da bi takšen privilegij potreboval za svojo promocijo kot kandidat na zalogo za OZN.

In koliko bi nas to stalo? Državni proračun je Türkova pisarna lani olajšala za 200 tisoč evrov, v petih letih bi bilo to vsaj milijon evrov. Čeprav se je prejšnji mesec upokojil, pa njegova slovenska pokojnina verjetno ne dosega dobrih treh tisoč evrov, kolikor bi prejemal po »starem« predsedniškem zakonu, torej tudi od tu izhaja njegova želja po spremembi. Že dva tedna čakamo njegov odgovor, koliko znaša njegova »navadna« pokojnina. Poleg te prejema tudi dolarsko pokojnino iz OZN, kar prav tako zamolči, ni pa mogel prikriti, da je v preteklem letu prejemal 4.628 evrov mesečno – osemdesetodstotno nadomestilo predsedniške plače.