Kako Nataša Štefe, novinarka radia, pere tuje in ne svoje perilo

Če je že zastonj ne dela Gojko Brvar (kar je sistemska korupcija, ker je član sveta RTV) je k njej pripuščena Nataša Štefe, ki je po krivici postala »slavna« ob omenjanju psa z imenom Janša. Takrat bi morala končati na medijskem smetišču, a je po zamenjavi vodstva postala še bolj slavna in primerna za radio direktorja Miho Lamprehta.

V zadnji Centrifugi je Štefetova v stari maniri gromovito napadala sedanjo vlado, zlasti pa Janšo. Ker je v času prejšnje vlade ni bilo slišati kot uravnotežene kritičarke vseh in vsakogar, sumimo, da se ji to ni zgodilo nenamerno! Ona je namerno pristranska. A na nacionalni radijski mreži, kjer ji zaupajo davkoplačevalske frekvence in radijske valove, je to normalno. In kaj smo lahko slišali?

Za Natašo Štefe so zgodovinska dejstva, ki jih je navedel na proslavi Jernej Kuntner, ideološko vprašanje oziroma odpiranje ideoloških tem. To je slišala od Viranta, sama si že ni izmislila. Ženska tako ne loči med ideologijo in zgodovino, kot nekoč ni ločila, kaj se na javnem radiu spodobi in kaj ne! To je ženska, ki je v jutranjem programu na Valu 202 izenačila Janšo s psom, potem pa se je razglasila za žrtev. Človek se le stežka spremeni, je tokrat rekla na Janšev račun, a tudi Štefetova ostane to, kar je bila – polit-ideološka kinologinja, ki se trudi izvedeti, kdo je napisal tisti Kuntnerjev govor, a ker nima pasjega nosu, ne bo nič iz tega.

Ne tako hitro, Štefetova, naj rečemo v duhu njenega poudarka, da si letošnjo proslavo želi čim prej pozabiti! Njena pasja prispodoba bo namreč ostala v novinarskih analih vsaj kot posebnost, če že ne kaj hujšega in se je ne bo dalo izbrisati. Zaradi tega tudi iz Strassbourga ne bo dobila nobenega zadoščenja, ko je že omenjala tudi izbrisane. O prebrisanosti nekaterih med njimi revica ne ve ničesar. Se niso učili. Njen historični pogled je namreč ostal nekje v srednjem veku.

Teš-6, upokojenci z znižanimi pokojninami, izbrisani in druge slovenske katastrofe so v teh pasjih dneh tako zelo pomembne reči, da je Štefetova še preimenovanje nekaterih vojašnic nesramno poimenovala kot bizarno postranskost. Menda ji je še nogomet bližji. Novinarska zmernost pa je zagotovo daleč od njene žurnalistične bizarnosti.