Predsednik države Danilo Türk pa je v govoru dejal, da reševanje krize, ki po njegovih besedah ni samo naša, ampak je globalna, zahteva tudi streznitev in obračanje k sebi. "Še vedno velja, da mora vsakdo najprej pomesti pred svojim pragom. Tuje zadolženosti ne opravičujejo dolgov naših podjetij. Gradbeni zlom v kakšni tuji državi ne upravičuje naših gradbenih polomov in zlasti ne upravičuje sramotnega ravnanja z delavci propadlih gradbenih podjetij. Ideološki ekstremizem, ki obstaja v raznih delih sveta in v našem sosedstvu, ne more in ne sme biti opravičilo za naše zagrizeno nadaljevanje kulturnega boja," je dejal.
Če hočemo premagati krizo, se moramo po besedah predsednika republike naučiti razumeti in spoštovati lastno preteklost, pri čemer je "ločevanje tistih, ki so se med drugo svetovno vojno borili za našo svobodo ter vseh, ki negujejo spomin na našo slavno preteklost, vključno z osamosvojitveno vojno leta 1991, neodgovorno ravnanje, ki nas ponovno in brez potrebe deli".
Zavrniti je treba tudi vse totalitarizme, "ne le njegove zgodovinsko znane in preživete oblike", ki so mrtve. "Danes moramo budno paziti, da se ne pretihotapijo nove, tiste, ki se kažejo v sovraštvu do tujcev in do sleherne drugačnosti. Vzorci, ki jih vidimo ponekod v našem sosedstvu in drugod po Evropi, ne smejo dobiti domovinske pravice v Sloveniji. Ravno tako pa moramo zavračati vse, tudi bolj prikrite poskuse monopoliziranja oblasti in sirenske mike avtoritarnosti," je dejal.
Posebno pozornost moramo po besedah predsednika republike namenjati mladi generaciji, ki potrebuje zaupanje, ugodno družinsko klimo, kakovostno šolanje in zlasti zaposlitvenih priložnosti: "Zato dobro premislimo, ali so res pravilne in dobre vse raznovrstne zamisli o zmanjšanju vlaganj v šolstvo in znanost in o prerazporejanju sredstev za izobraževalne namene. Napak si pri tem strateškem vprašanju ne smemo privoščiti."
Za prihodnost je po besedah predsednika republike potrebna tudi solidarnost, zato je treba zavračati vsa "vulgarna teoretiziranja o tem, da je solidarnost cokla razvoja ali pa da ne gre za nič drugega kot za prerazporejanje kapitala". Pri tem je kot primer dialoga in sporazuma v politiki je izpostavil nedavna pogajanja med vlado in sindikati o finančnih finančnih vprašanjih, ki so že dala "prve uspehe".
Türk je prepričan, da smo v Sloveniji sposobni pametnih odločitev in streznitve, le zaupati moramo v lastne sposobnosti in priznati dobre lastnosti drugim.
Ob koncu nagovora je Türk dodal: "Čeprav marsikdo v teh težkih časih ne vidi razlogov za praznovanje, pa imamo vsi pravico do priložnosti, da se poveselimo. Naj po prazniku nastopi nov dan za Slovenijo."
Proslave ob 21-letnici državnosti so se sicer udeležile številne vidne osebnosti in političnega in družbenega življenja, med njimi najvišji predstavniki vseh treh oblasti, denimo predsednik vlade Janez Janša, pa tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan.
Proslavo so sicer tokrat zaznamovale razprave o tem, kateri praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij naj sodelujejo na njej, različna stališča pa so bila izražena tudi na sami proslavi. Medtem ko je predsednik Türk obsodil delitve, pa so organizatorji proslave drugačnega mnenja. Povezovalec prireditve, igralec Jernej Kuntner, je namreč poudaril, da so v vojni za Slovenijo padle tudi žrtve. "Ne žalimo njihovega spomina s simboli, ki jih je nosil agresor," je dejal.
Povedal je tudi, da so ob agresiji JLA proti odboru javno nastopile nekatere posamične organizacije zveze borcev, "njihov sedanji predsednik pa je že pred tem dejal, da bi bila odcepitev Slovenije od Jugoslavije za nas samomor". "In le nekateri so se umaknili na varno k vrbskemu ali ženevskemu jezeru. Med njimi tudi taki, ki imajo veliko pripomb na letošnjo državno proslavo," je še dodal. Kot pravi, leta 1991 nobena veteranska organizacija ni izrazila želje, da bi sodelovala na proslavi ob razglasitvi države.
Praporščaki veteranskih združenj, ki na proslavo niso bili povabljeni, se današnje slovesnosti niso udeležili, čeprav jih je k udeležbi pozval ljubljanski župan Zoran Janković. Prav tako se niso udeležili slavnostne seje DZ, kamor jih je povabil predsednik DZ Gregor Virant.
Slavnostna seja DZ
V preteklih dvajsetih letih smo Slovenci dokazali, da smo sposobni prilagajanja in odzivanja na nujne spremembe, ki jih terjajo spreminjajoče se mednarodne okoliščine in globalizirani svet, zato pri preboju iz krize ni razloga za pesimizem, je na slavnostni seji DZ ob dnevu državnosti dejal podpredsednik DZ Jakob Presečnik.
Podpredsednik DZ sicer ocenjuje, da je zaradi trenutnega gospodarskega položaja v Evropi naša država trenutno na prelomnici, pri tem pa je zelo pomembno, katero smer bo izbrala, ker bo ta odločitev "zaznamovala naslednja desetletja slovenske države". Prav tako ocenjuje, da bo naš preboj iz krize odvisen predvsem od naše volje in naše pripravljenosti za spremembe.
Pri izhodu iz krize moramo sicer po besedah Presečnika upoštevati, da socialna država temelji na gospodarski uspešnosti in da so socialno najmočnejše države ravno tiste, ki se ponašajo z najbolj tehnološko razvitimi gospodarstvi. "Smo res tako daleč, da bomo sami sebe prepričali, da smo sposobni odkriti povsem nov koncept, kjer lahko vzdržujemo visoko raven socialne države, ne da bi karkoli naredili za tisti sektor, ki pravzaprav ustvarja naše bogastvo," se je vprašal.
Presečnik sicer ocenjuje, da nam je pri preboju iz krize v zadnjih mesecih uspelo narediti "majhen, a izredno pomemben korak". "Dokazali smo, da lahko izstopimo iz kroga nevzdržnega trošenja, da si lahko sami postavimo omejitve in s tem dali signal celotnemu svetu, da še lahko računa na slovensko finančno stabilnost," je dejal, ob tem pa izrazil prepričanje, da brez varčevanja pri javni porabi ni mogoče spodbuditi investicij in gospodarske rasti.
Glede investicij, pri katerih je prisoten javni denar, Presečnik opozarja, da morajo biti zelo premišljene, saj so finančne možnosti na tem področju zelo omejene. Pri tem je opozoril, da so infrastrukturni projekti, ki so pred državo, nujni, naša prednostna naloga pa daje, da jih izpeljemo čim prej.
V svojem nagovoru je orisal tudi pot nastajanja slovenske države, ob tem pa poudaril, da njeno snovanje in rojstvo ni bilo enostavno, saj je nekaj pomembnih držav članic mednarodne skupnosti nasprotovalo našemu osamosvojitvenemu procesu.
Zadeve so po besedah podpredsednika DZ premaknile šele Sloveniji prijateljske države, vključno z Vatikanom, ki so kmalu spoznale, da je država Slovenija realnost, vrata v mednarodno prizorišče pa so se nam dokončno odprla 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala Evropska skupnost.
Svoj govor je Presečnik zaključil s pozivom, naj se ne glede na trenutne okoliščine, ob dnevu državnosti spomnimo, da naša država ni samoumevna in da je "plod skupnih prizadevanj ter skupnih državotvornih dejanj, ki so nam omogočila, da smo iz naroda prerasli v nacijo".
Slavnostne seje so se poleg poslancev udeležili tudi najvidnejši predstavniki vseh treh vej oblasti, med njimi predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Janez Janša, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ter ministri in ministrica. Na začetku je zbrane na kratko nagovoril tudi predsednik DZ Gregor Virant, pri tem pa izpostavil, da država danes potrebuje predvsem enotnost in ne delitve.