Nadzorni svet je sicer že oblikoval predlog sedmin kandidatov za člane nadzornega sveta na podlagi javnega vabila za člane. Na tej listi so štirje dosedanji (Vladimir Malenković, Peter Groznik, Borut Jamnik in Borut Bratina) in trije novi (Klemen Boštjančič, nekdanji šef Adrie Airways, Simon Čadež iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in Alenka Podbevšek, nekdanja izvršna direktorica Sociusa).
Neuradno smo izvedeli, da si NLB, ki je največji posamični lastnik pivovarne, pod vodstvom Janka Medje želi v nadzornem svetu videti Gorana Brankoviča. Ko naj bi to izvedele druge banke, naj bi se skupaj dogovorile, da bodo še same predlagale svojega. To naj bi bil prvi mož NKBM Aleš Hauc.
Informacije smo želeli preveriti pri predsedniku uprave NLB Janku Medji, vendar so nas z odnosov z javnostmi na kratko odpravili: »Neuradnih informacij in domnev ne komentiramo, prav tako ne postopkov v teku.« Prav tako nismo mogli preveriti informacije, da naj bi bil Brankovič v nekem postopku, saj policija konkretnih zadev, še posebej če gre za predkazenski postopek, ne komentira.
Brankovič je kot član LDS nadzoroval že več večjih sistemov, in sicer Terme Čatež, Sod, Palomo in Kovinoplastiko Lož. Svoj čas je prijateljeval in se poslovno družil z Jurijem Schollmayerjem, s katerim sta »sanjala« o skupnem ljubljanskem gostinskem projektu Go & Be (Gostinsko podjetje Ljubljana - GPL, kjer je šefoval Brankovič, in Bebe v lasti Schollmayerja). Zadeva je padla v vodo, podjetje je bilo izbrisano.
Med projekti GPL je bila tudi ideja o obnovi nekdanjega letnega bazenskega kompleksa Štern in kampa. Vrednost? Malenkost za takega šefa – štiri do šest milijonov evrov. Nad vrednostjo obnove so se takrat poznavalci čudili, saj je v Ljubljani približno 107 dni s padavinami na leto.
Leta 2006 je bil zastopnik za nogometni klub Svoboda, ki pa je zašel v finančne težave. Takrat so zaokrožili namigi o domnevnih nepravilnostih v klubu v povezavi s financiranjem LDS. Brankovič je to zavrnil in dejal, da gre za podtikanja, da bi mu nekateri krogi preprečili imenovanje za šefa Term Čatež. To je res postal, ampak za dva meseca, nato je zaradi spremembe razmerij moči na vodilno mesto prišel Mladen Kučiš. Lastniški in upravljavski nadzor v Čatežu je potem dokončno prevzel Petan, vendar se Brankovič ni vrnil, saj je že razmišljal (strici pa so mu pripravljali teren), kako postati prvi človek Slovenskih železnic. Kar se je kasneje tudi zgodilo.
Vmes je bil še med kandidati za člana uprave, ki naj bi zamenjala Igorja Bavčarja na čelu Istrabenza, nadzornik v hotelu Lev (največji lastnik je bil AC Kapital, ki je v lasti ACH Hermana Rigelnika, seveda člana LDS) in nadzornik v PC Komenda (20-odstotni lastnik je bil Candor komunikacije, ki je v lasti Gorana Bizjaka, državnega podsekretarja na ministrstvu za finance v času ministrovanja Toneta Ropa).
In še Sinfonika, elektronsko podjetje iz Trzina, ki se je znašlo v težavah. Kot rešitelj je bil vanjo februarja 2008 poslan prav Brankovič. Odšel je po 14 mesecih. Sinfonika je šla seveda v stečaj.
Skratka, Brankovič ima pestro in zanimivo kariero, ki je bila ves čas podprta s strani LDS, zdaj pa očitno Pozitivne Slovenije. Njegovo članstvo v nadzornem svetu Pivovarne Laško naj bi bilo pomembno takrat, ko se bo odločalo, komu bodo prodajali Delo in Večer. Preprečeval naj bi, da bi kak medij kupila tuja družba, čeprav naj bi Styria že opravljala skrbni pregled na Večeru in je samo še vprašanje časa, kdaj bodo Laščani Večer prodali Avstrijcem. Toda zanj naj bi se zanimala Petanova DZS, kar pa je Petan za Reporter zanikal.