Arhar je bil skupaj z Goranom Katušinom, Gorazdom Podbevškom, Sergejo Slapničar, Titom A. Erkerjem, Miho Košakom in Urošem Ivancem imenovan za nadzornika NLB na lanski skupščini. Z odstopom je presenetil aprila, kot je pojasnil, zaradi nezadovoljstva s korporativnim upravljanjem v državi in pomanjkanjem razprave o težavah države. Kritičen je bil tudi do ravnanja protikorupcijske komisije v preiskavi NLB.

Država naj bi na skupščini med drugim potrdila tudi spremembe statuta banke. Po novem naj bi lahko banka od nadzornikov zahtevala povračilo stroškov zastopanja in odškodnino, ki jih je plačala tretji osebi, če so ji namenoma ali iz hude malomarnosti povzročili škodo. Nazorni svet po novem ne bi več odločal o zgornji meji letne zadolžitve banke, upravi pa bi moral po novem dati soglasje za najemanje raznih svetovalcev.

Država oz. Slovenski državni holding (SDH) kot upravljalec državnih naložb bi utegnila na skupščini od uprave banke pod vodstvom Janka Medje zahtevati tudi dodatne informacije o postopku prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Te bi moral SDH vključiti že v poročilo o postopku prodaje največjega slovenskega trgovca, ki ga je zahtevala vlada, a po neuradnih podatkih naj bi mu Nova Kreditna banka Maribor dala nekaj podatkov, NLB pa ne.