Kučanova javna intervencija za mandatarja Jankovića

Kučan je prepričan, da je Janković nekoliko naivno pričakoval, da so voditelji političnih strank razumeli sporočilo volivcev, ki zahtevajo korenite spremembe tudi v obnašanju in razumevanju vloge političnih strank. Po Kučanovih besedah volivci ne marajo strankokracije, torej strank, ki se obnašajo, kot da je država njihova last in ne last državljanov.

Glede sestave nove vladne koalicije Kučan pravi, da se bodo pravi pogovori šele začeli, potem ko bo predsednik republike Danilo Türk predlagal mandatarja. To bo Türk storil na podlagi ocene, kdo ima največjo možnost, da sestavi stabilno koalicijo, ki bo v teh težkih razmerah sposobna izpeljati ukrepe, ki so nujno potrebni za izhod iz krize. Zato Kučan pogovorom s predstavniki parlamentarnim strank, ki se bodo začeli v torek, daje velik pomen, saj bo po njih jasno, koliko se stranke čutijo odgovorne svojim volivcem.

Na vprašanje, ali se lahko oblikuje koalicija, ki je ne bi sestavil relativni zmagovalec volitev, Kučan odgovarja, da je v "sedanjih razmerah in obnašanju strankarskih vodstev mogoče vse". "Ni pa mogoče vse, če se upošteva volja volivcev," dodaja.

Zato tudi razmišljanja o tehnični vladi in podobnih rešitvah nimajo opore v tem, kar se je zgodilo na volitvah, še pravi Kučan in dodaja, da koalicija, katere namen bi bil samo dokazati, da Janković ni pravi za vodenje vlade in da se volivci niso odločili prav, ne more biti dovolj močna in trajna.

Glede dogajanja v DZ ob ustanovni seji pa Kučan poudarja, da je najpomembneje, da je DZ dobil predsednika in lahko funkcionira. "S samim dogajanjem v DZ pa je tako, kot je tudi na volitvah: lahko je biti velik, ko si zmagovalec, veličina človeka pa se pokaže takrat, ko si poražen in ko moraš to tudi priznati," je v Dnevniku TV Slovenija še povedal Kučan.

Dobesedni prepis dela pogovora z Milanom Kučanom za Dnevnik TV Slovenija (povzeto po MMC):

Omenili ste živahno politično dogajanje konec leta. Imeli smo predčasne državnozborske volitve, prejšnji teden smo dobili nov parlament. Vi ste podprli najverjetnejšega mandatarja Zorana Jankovića. Kako ocenjuje njegove dosedanje pogovore z voditelji političnih strank o oblikovanju morebitne nove vlade?
Pravi pogovori šele pridejo. Jutri ima predsednik države pogovore s parlamentarnimi strankami oz. vodji parlamentarnih skupin in šele tisti, ki mu bo predsednik države podelil mandat, bo lahko začel prave koalicijske pogovore.

Omenili ste predsednika države Türka, ki bo začel jutri ali v sredo pogovore z vodji poslanskih skupin o oblikovanju nove vlade. V Sloveniji velja, da predsednik države mandat za sestavo nove vlade ponudi relativnemu zmagovalcu volitev. Pogovori gospoda Jankovića doslej niso bili povsem uspešni. Se vam zdi, da je to pravilo, da sestavlja vlado zmagovalec volitev, dobro, tudi če se izkaže, da gospod Janković te koalicije ne bi mogel sestaviti.
Predsednik države je že pred dnevi dejal, da bo temeljito premislil v teh razmerah, komu podeliti mandat. To lahko naredi šele po pogovoru s parlamentarnimi strankami, ko oceni, kdo ima največjo možnost, da sestavi ne koalicijo, temveč stabilno koalicijo, ki bo sposobna v teh težkih razmerah, v katerih je država, sprejeti in izpeljati ukrepe, ki so nujno potrebni za izhod iz krize. Zato tem pogovorom predsednika države dajem tako velik pomen in od jutri naprej se bodo šele začeli resni pogovori, ki bodo povedali, koliko se stranke čutijo odgovorne svojim volivcem za to, da bodo skupaj poiskale rešitve in sprejele odgovornost za izpeljavo teh rešitev, ki naj pomenijo izhod iz krize.

Kako pa ste videli dogajanje v državnem zboru prejšnjo sredo, ko so poslanci volili predsednika državnega zbora, takrat gospod Janković s svojo kandidatko za predsednico državnega zbora ni uspel, gospod Pahor je potem kandidaturo umaknil. Na koncu je predsednik državnega zbora postal Gregor Virant, oblikovala se je precej nenavadna koalicija. Kako ste videli to dogajanje?
Za mene je poglavitno, da je državni zbor dobil predsednika in da lahko funkcionira, kar je seveda v teh razmerah zelo potrebno, se pravi, da lahko sprejema stvari, ki so nujne. In prva stvar, ki jo je sprejel in to z veliko večino, ki je v Sloveniji težko dosegljiva (86 glasov), je intervencijski zakon, ki lahko nekoliko izboljša rating Slovenije na finančnih trgih. S samim dogajanjem v parlamentu pa je tako kot na volitvah. Lahko je biti velik, ko si zmagovalec, veličina človeka pa se pokaže takrat, ko si poražen in ko moraš to tudi priznati in v skladu s tem porazom tudi vleči svoje poteze.

Veliko vprašanje je, kdo bo vodil Slovenijo, kateri mandatar bo vodil državo v prihodnjih štirih letih. Ob tej izvolitvi gospoda Viranta za predsednika državnega zbora se je pokazalo, da se lahko hitro oblikuje neka ad hoc koalicija. Se lahko zgodi, da gospod Janković ne bo mogel oblikovati koalicije in da bi Slovenija dobila povsem drugačno vlado, kot so volivci verjeli, potem ko so bili objavljeni izidi volitev?
V sedanjih razmerah in po sedanjem obnašanju strankarskih vodstev je seveda mogoče vse. Ni pa mogoče vse, če se upošteva volja volivcev. Zato tudi razmišljanja o tehničnih vladah in podobnih rešitvah po moji sodbi nimajo opore v tem, kar se je dogajalo na volitvah. Koalicije, katerih namen bi bil samo dokazati, da Jankovič ni pravi človek, da vodi vlado, pa seveda ne bodo trajne, ne bodo dovolj močne, ne bodo imele dovolj veznega medsebojnega tkiva, ki bi omogočalo, da bi takšna koalicija opravila, kar je pred njo. Velja seveda tudi obratno.

Predsednik SDS-a Janez Janša je štirim strankam v parlamentu že poslal osnutek neke koalicijske pogodbe, v kateri razmišlja o morebitni drugačni koaliciji, kot bi jo sestavil gospod Janković. Govori se celo o možnosti, da bi k tej koaliciji pristopil gospod Pahor. Kaj menite o tem?
Saj sem že dejal. Koalicija, katere namen je dokazati, da se volivci niso odločili prav in da niso sami določili relativnega zmagovalca, ki bi normalno imel prvi možnost preizkusiti, ali lahko sestavi vlado ali ne, bi bila slaba koalicija.

Gospod Kučan, januarja boste dopolnili 71 let, v politiki ste več kot 50 let. Kako dojemate politiko danes, po tako dolgi politični karieri?
Ta politika je bila bistveno drugačna kot tista, v kateri sem jaz preživel večino življenja. Občutek odgovornosti za skupno dobro je precej manjši, kot je bil. Mislim, da so stranke prinesle neko svojo logiko, ki jo je treba spoštovati in upoštevati, a vendarle mislim, da se ena stvar ni spremenila. Naloga politike je delati za skupno dobro. In ko enkrat svoje interese, strankarske interese predpostaviš tej nalogi, temu skupnemu interesu, takrat to ni več politika, temveč antipolitika.